Krizni davek je avgusta 2009 uvedla tudi hrvaška vlada, ki jo je takrat vodila Jadranka Kosor. Oprijelo se ga je ime harač in ni dosegel želenega učinka. Poraba se je dodatno zmanjšala, kar je že tako težke gospodarske razmere le še poslabšalo, zato je vlada že po enajstih mesecih najprej odpravila »mali harač« in štiri mesece kasneje še »velikega«.
Harač raztogotil Hrvate
Naša južna soseda je s kriznim davkom, ki je bil zelo osovražen ukrep, zajela vse mesečne prihodke (plače, pokojnine, dividende, udeležbo pri dobičku...) posameznikov, ki so bili višji od 3000 kun (okoli 400 evrov). Obdavčitev je razdelila v dva razreda: prihodki v znesku od 3000 do 6000 kun (od 400 do 800 evrov) so bili obdavčeni po dveodstotni stopnji, tisti nad 6000 kun na mesec pa po štiriodstotni. Takoj po tistem, ko je sabor sprejel zakon o kriznem davku, je tedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić napovedal presojo njegove ustavnosti.
To so storili tudi državljani; na hrvaško ustavno sodišče se je usulo več kot 60.000 predlogov za presojo ustavnosti kriznega zakona. In čeprav je ustavno sodišče razsodilo, da krizni davek ni protiustaven, ga je Kosorjeva ukinila prej, kot so sprva načrtovali: mali »harač« so preklicali 1. julija 2010, velikega pa 1. novembra istega leta. Oba skupaj sta državno blagajno obogatila za okoli 300 milijonov evrov. Je pa namesto kriznega davka Hrvaška pozneje splošno stopnjo DDV s 23 povišala na 25 odstotkov.
DeSUS je za krizni davek
Prvak DeSUS Karl Erjavec uvedbo kriznega davka v Sloveniji podpira, »ker ne more biti vse breme krize le na javnem sektorju in na upokojencih«. Erjavec dodaja, da je krizni davek le začasna rešitev, s katero si bo vlada kupila čas za izpeljavo nujno potrebnih strukturnih reform, ki nas edine lahko popeljejo iz krize. »Če si tega časa ne kupimo, bodo verjetno drugi prišli reševat stvari namesto nas in nam bodo le povedali, za koliko moramo znižati plače in pokojnine, koliko bolnišnic in šol moramo zapreti...« našteva predsednik upokojenske stranke. »Krizni davek je ukrep, ki lahko začne veljati zelo hitro, zato lahko zelo hitro začnemo tudi konsolidacijo javnih financ. Čim prej bo treba tudi sanirati bančni sistem, izpeljati privatizacijo, pregledati, ali imamo državo postavljeno racionalno – ali je 211 občin tisto, kar Slovenija lahko financira. Vprašati se moramo, ali v Sloveniji res potrebujemo pločnike z granitnimi robniki, ali morajo obcestne svetilke stati nad vsakih 40 metrov,« predlaga Erjavec.
Kaj pa upokojenci, ki bodo (tisti z več kot 622 evri pokojnine) tudi letos ostali brez tako imenovanega rekreativnega dodatka? »Sprva je bilo predvideno, da letos ne bo nobenega regresa za upokojence,« je odvrnil Erjavec, ki tudi načrtovani zamrznitvi pokojnin ne nasprotuje več (usklajevanje pokojnin z inflacijo je bila ključna zahteva DeSUS pri sestavljanju aktualne koalicijske pogodbe). »Pokojnine so bile že zdaj praktično zamrznjene. Ob zadnjem poračunu je vsak upokojence dobil le nekaj evrov zraven, zato je bilo predvsem veliko slabe volje,« nam je pojasnil Karl Erjavec in opozoril tudi na velikansko luknjo v letošnji pokojninski blagajni. Primanjkljaj znaša kar 320 milijonov evrov; s 120 milijoni naj bi jo delno zakrpal Kad, preostanek bo treba napraskati drugje.
Program stabilnosti roma v Bruselj
Koalicijske stranke bi morale do včeraj vladi oddati morebitne pisne pripombe k osnutku programa stabilnosti, ki naj bi ga vlada sprejela danes in ga takoj poslala v Bruselj. V njem bodo zapisani vsi načrtovani protikrizni ukrepi. DeSUS je po Erjavčevih besedah pripombe izrekel že na ponedeljkovem koalicijskem vrhu na Brdu, zato jih naknadno ni pošiljal v vlado. Ključna se nanaša na dvig DDV, uvedbo katerega vlada (v skrajnem primeru) načrtuje za 1. januar 2014. Osnovno stopnjo DDV namerava povišati za dve odstotni točki, znižano pa za pol do ene odstotne točke. »DeSUS podpira dvig zgornje stopnje DDV, spodnja pa mora ostati nespremenjena. Na finančnem ministrstvu sicer trdijo, da zgolj zgornje stopnje ni mogoče povišati, vendar nas ta razlaga ne zanima. Stališče naše stranke je, da se spodnja stopnja DDV ne sme dvigniti, vsaj ne za osnovne življenjske potrebščine,« je neomajen Erjavec.
Dvigu DDV sploh pa niso naklonjeni niti v SD niti v DL, zato bodo skušali doseči, da bi vlada javnofinančno stanje izboljšala z drugimi ukrepi. Kolegij SD bo pripombe na ukrepe, zapisane v osnutku programa stabilnosti, obravnaval šele danes zjutraj, premierka Alenka Bratušek pa je včeraj z njimi seznanila tudi opozicijske poslance.
