Dogajanje zunaj Evrope bi v tem tednu veljalo izpostaviti v Braziliji, Indiji in Avstraliji. Brazilija je aprila zabeležila zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 994 milijonov dolarjev, kar je najslabši rezultat po aprilu 1959. Posledica tega so tudi visoke investicije, ki so usmerjene predvsem na uvoz izdelkov. Za podobne ukrepe kot ECB se je odločila indijska centralna banka, ki je letos že dvakrat znižala ključno obrestno mero. Tako ji zmanjkuje prostora za nadaljnje zniževanje in bo počasi morala razmišljati o alternativnih ukrepih. S podobnim ukrepom je v tem tednu postregla tudi avstralska centralna banka, ki je ključno obrestno mero v sredo znižala za 25 bazičnih točk, na 2,75 odstotka, kar je rekordno nizka raven. Med poslovnimi rezultati za prvi kvartal letošnjega leta velja ta teden izpostaviti angleško banko HSBC. Ta je v letošnjem prvem četrtletju na letni primerjavi čisti dobiček zvišala za 146 odstotkov, na 6,35 milijarde dolarjev (4,85 milijarde evrov). V banki dober rezultat pripisujejo zlasti omejitvi slabih posojil in krčenju porabe. Najpomembnejši svetovni indeksi so po dobrih petih letih presegli vrednosti najvišjih ravni izpred krize in to navdaja vlagatelje z mešanimi občutki. Treba se je vsekakor zavedati, da rast trgov poganja poceni denar in špekulacije o hitrejšem okrevanju.
ECB okrepila optimizem
Na mednarodnih finančnih trgih v zadnjih tednih prevladuje optimizem, ki ga je še dodatno okrepila Evropska centralna banka (ECB). Zatem ko je ECB pretekli teden znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, na rekordno nizko raven 0,5 odstotka, je predsednik ECB Mario Draghi zagotovil, da bo ECB storila vse, kar je v njeni moči, da zagotovi finančno stabilnost in gospodarsko rast. Svojo resnost v napovedih je dodatno poudaril v ponedeljek, s čimer je ECB pripravljena za doseganje omenjenih ciljev še dodatno znižati ključno obrestno mero. Ali je to konec varčevalnega obdobja, ki ga mrzlično zagovarja Nemčija, je v tem trenutku prehitro napovedovati. Vsekakor pa je to dobra novica za pospeševanje okrevanja evropskega gospodarstva. Temu primerno so se odzvali tudi vlagatelji na trgih. Takih ukrepov prav gotovo ne potrebuje Nemčija, ki bi ji bolje ustrezal dvig obrestne mere. Ob vsej evforiji je Nemčija v tem tednu nepričakovano objavila krepko povečanje obsega industrijskih naročil za mesec marec. Naročila so se na mesečni ravni okrepila za 2,2 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali 0,5-odstotni padec. Dober rezultat je zlasti posledica domačega in tujega povpraševanja po v Nemčiji proizvedenih proizvodih. Z nekoliko slabšimi podatki je v tem tednu postregla Italija. Italijansko gospodarstvo se bo namreč v letošnjem letu po napovedih italijanskega statističnega urada skrčilo za 1,4 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke slabša napoved kot novembra. Z izdajo obveznic na mednarodnih trgih je tudi Portugalska dokazala, da se zaupanje v to državo v nasprotju s Slovenijo izboljšuje. Portugalsko finančno ministrstvo je namreč izdalo desetletne obveznice, s katerimi je neuradno zbralo tri milijarde evrov. Povprečna zahtevana donosnost naj bi znašala okoli 5,6 odstotka. Ta zadolženost ni ravno poceni, daje pa upanje, da se bodo stroški zadolževanja sčasoma izboljševali.
