Robert Kristan – 5,5: Nismo vajeni, da bi na vsaki tekmi prejel vsaj en gol med nogama, sploh pa ne, da bi nasprotniku omogočal priložnosti. Ni dvoma, da gre za enega najboljših slovenskih vratarjev vseh časov, zato bi moral pokazati več. Na mestu je primerjava s Samirjem Handanovićem, ki za Slovenijo v zadnjem času »požira« lahke gole, v Interju pa je vsako tekmo najboljši igralec.
Mitja Robar – 6: Nanj se lahko selektor Kopitar še najbolj zanese, saj je od vseh branilcev najbolj zbran. Zna uporabiti izkušnje, saj ga v kočljivih situacijah ne zagrabi panika.
Blaž Gregorc – 5,5: Proti Danski je bil to približek tistega, kar javnost pričakuje od branilca v prvi peterki. Proti Norveški in Belorusiji je znal zaplavati.
Rok Tičar – 6: Potrjuje sloves najboljšega centra, a kljub dvema goloma z Dansko še ni na najvišji ravni.
Robert Sabolič – 5,5: Zgled borbenosti in jeklene volje, saj igra z zlomljenim rebrom. Ko popustijo tablete, v hotelu trpi od bolečin, zato ni optimalno pripravljen. Če bi bil zdrav, stavimo, da bi bil prvi napad bolj igriv.
Žiga Jeglič – 5,5: Kot jegulja išče vsak centimeter na igrišču. Na prvenstvu je dal prvi gol za Slovenijo, v nadaljevanju pa mu ni šlo vse po načrtih. Pol ocene manj zaradi včerajšnje napake proti Dancem.
Klemen Pretnar – 5,5: Selektor se je šele po porazih z Norvežani in Belorusi spomnil, da je njegovo mesto v drugem branilskem paru. Slovenija s Pretnarjem pridobi zanesljivost, vseeno pa si takšne napake kot včeraj, ko je podal Dancem za gol, ne bi smel privoščiti.
Aleš Kranjc – 4,5: Od najbolj ofenzivnega branilca v reprezentanci se pričakujejo goli z razdalje in prodori, s kakršnimi je Kranjc že znal postreči. Za zdaj zelo zadržan, ne le v napadu, pač pa tudi v obrambi. Način in besede, s katerimi je včeraj odslovil novinarje, mu niso v čast in ne obstajajo v knjigi o bontonu.
Jan Urbas – 4,5: Največji osmoljenec, saj je imel na palici vsaj pet čistih zadetkov, a je njegova strelska forma na psu. Do zaključnega udarca je vsaka njegova poteza pravilna, v ključnem trenutku pa se osmeši.
Marcel Rodman – 5: Ker je prvi strelec prvaka v nemški drugi ligi, v Stockholmu manjkajo njegovi goli. Tistega proti Belorusiji je dosegel zaradi nerodnosti tekmeca.
David Rodman – 4,5: Največji skriti adut Slovenije pred nadaljevanjem prvenstva. Išče se David Rodman iz Vojensa.
Žiga Pavlin – 4,5: Belorusijo bo sanjal še nekaj časa.
Sabahudin Kovačevič – 5: Nenadejano je dobil priložnost v drugi peterki, a je ni izkoristil.
Rok Pajič – 4,5: Premalo viden. Pozna se, da je sezono prebil v povprečni italijanski ligi. Če si hoče rešiti kariero, naj si najde nov klub.
Gašper Kopitar – 4: Najšibkejši člen tretjega napada. Manjka mu poguma in spretnosti. Že to, da ga je selektor včeraj po polovici tekme posadil na klop, pove vse. Luka Bašič je dobra zamenjava, saj je vitkejši in hitrejši.
Tomaž Razingar – 5: Tradicionalno nepopustljiv, a ob sebi potrebuje boljše soigralce, s katerimi bi lahko razvil kombinatorno igro.
Aleš Mušič – 5,5: Požel simpatije zaradi levjesrčne obrambne igre z igralcem manj, kjer je v tem trenutku bolj koristen kot pri ustvarjalnosti v napadu.
Žiga Pance – 5,5: Ima podobne naloge kot soigralec iz Olimpije, ki jim je uspešno kos. V reprezentanci je lahko na vsaki tekmi na visoki ravni, v klubu redko.
Boštjan Goličič – 5,5: Pošteno opravljeno delo.
Andrej Tavželj – 4,5: Prvak Francije je pristal na nečastnem branilskem mestu številka sedem, kar ne sovpada z njegovim slovesom in ambicijami.
Luka Bašič – brez ocene: Igral le včeraj, kar je premalo za oceno, je pa treba dodati, da je nemudoma poživil igro v tretjem napadu.
Selektor Matjaž Kopitar – 5: Vživet v tekmo, ko treplja igralce po čeladah in jih spodbuja. Za igro je ocena še pozitivna, za izkupiček pa daleč od tega. Če bo v tako zahtevnem položaju obstal med elito, mu bodo na hokejski zvezi lahko postavili spo-menik. mag
