Sto najbolje plačanih menedžerjev družb, ki so do včeraj razkrile svoja letna poročila, je lani skupaj prejelo 20,4 milijona evrov, kar je le tri odstotke manj kot leto prej. V povprečju so torej najbolje plačani slovenski menedžerji lani prejeli nekaj več kot 200.000 evrov bruto na leto oziroma 17.000 evrov bruto na mesec, za uvrstitev na lestvico pa je posameznik potreboval najmanj 140.000 evrov bruto prejemkov.

Povprečna mesečna plača v dnevu in pol

Najbolje plačani slovenski menedžer je bil lani že tretje leto zapored predsednik uprave Krke Jože Colarič, ki je za vodenje novomeškega farmacevta prejel 732.000 evrov bruto prejemkov. Drugo in tretje mesto sta zasedla člana uprave Krke Aleš Rotar (530.000 evrov bruto) in Zvezdana Bajc (483.000 evrov bruto), deseterico pa zaokrožujejo še član Krkine uprave Vinko Zupančič (384.000 evrov bruto), izvršni direktor SKB Gerald Lacaze (361.800 evrov bruto), bivši predsednik uprave Sparkasse Josef Laussegger (321.926 evrov bruto), predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik (300.488 evrov bruto), predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina (298.830 evrov bruto), generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko (265.637 evrov bruto) in predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek (262.800 evrov bruto). Deset najbolje plačanih slovenskih menedžerjev je lani skupaj prejelo 3,9 milijona evrov oziroma v povprečju 1080 evrov bruto na dan, medtem ko se je povprečna mesečna plača v državi lani gibala pri okoli 1500 evrih bruto.

V prihodnjih mesecih se bo lestvica najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer še nekoliko spremenila. Številne družbe, katerih menedžerji so bili v zadnjih letih uvrščeni na lestvico največjih zaslužkarjev, še vedno niso objavile svojih letnih poročil. Tako za zdaj še vedno ni znano, koliko so znašali lanskoletni prejemki predsednikov in članov uprav Gorenjske banke, Banke Koper, Perutnine Ptuj, Droge Kolinske, ACH, Swatycometa, KDD, Hypo Alpe-Adria-Bank, Salonita Anhovo...

Med letom menjava družbe

Prejemki nekaterih vodilnih slovenskih menedžerjev v letu 2012 pa so bili opazneje višji, kot kažejo prvi podatki, saj so nekateri posamezniki lani vodili več podjetij oziroma so med letom zamenjali svojega delodajalca.

Tako je denimo Janko Medja lani prejel okoli 202.400 evrov bruto prejemkov, od tega kot predsednik uprave in član nadzornega sveta NLB okoli 38.400, kot član uprave Unicredit banke pa še dodatnih 164.000 evrov bruto. Prav zaradi menjave delodajalca se na lestvico najbolje plačanih menedžerjev lani nista uvrstila predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Hauc je namreč lani kot predsednik uprave druge največje slovenske banke prejel 95.500 evrov bruto, za nadziranje Poštne banke Slovenije in Zavarovalnice Maribor pa še dodatnih 31.450 evrov bruto. Koliko so znašali njegovi prejemki na čelu Pošte Slovenije, še ni znano. Balažič je na drugi strani z vodenjem Mercatorja in Žita lani skupno prejel dobrih 183.650, medtem ko je Andrej Plos kot predsednik uprave Sparkasse in član oziroma predsednik uprave NKBM skupno prejel 146.500 evrov bruto.

Dodatni nadzorniški zaslužki

Pri večini analiziranih družb lani ni bilo opaziti večje rasti pri zaslužkih njihovih članov uprav, veliko bolj opazna pa je bila rast prejemkov članov nadzornih svetov. V zadnjih dveh letih so namreč številne večje gospodarske družbe svojim nadzornikom poleg sejnin začele izplačevati tudi mesečna nadomestila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Tako sta denimo predsednik uprave Abanke Vipe Jože Lenič in predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec za nadziranje Krke lani prejela še 29.000 oziroma slabih 25.500 evrov bruto, član uprave Gorenja Peter Groznik pa je za nadziranje Pivovarne Laško in Pivovarne Union prejel 47.000 evrov bruto. Na mesto najbolje plačanega nadzornika se je lani uvrstil predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser, ki je za nadziranje Probanke prejel 51.000 evrov bruto, Dušan Jovanovič pa je kot predsednik nadzornega sveta in član številnih komisij NKBM prejel slabih 43.000 evrov bruto.

Odpravninarji in nagrajenci

Sodeč po doslej objavljenih letnih poročilih sta lani med slovenskimi menedžerji najvišjo odpravnino prejela zdaj že bivša predsednika uprave Sparkasse Josef Laussegger in Dela Jurij Giacomelli. Prvi je namreč lani prejel 144.500 evrov bruto odpravnine, drugi pa 129.000 evrov bruto. Okoli pol nižjo odpravnino kot Laussegger je zaradi predčasnega zaključka mandata prejel bivši predsednik Luke Koper Gregor Veselko, vendar v družbi natančnega podatka o višini njegove odpravnine v letnem poročilu niso razkrili.

Najvišjo nagrado med analiziranimi družbami je lani prejel bivši predsednik uprave Maksime Holding Nastja Sušinski (120.000 evrov bruto), ki mu sledita izvršna direktorja KD Group Matija Šenk (93.600 evrov bruto) in Gabrijel Škof (65.594 evrov bruto). Višina omenjenih nagrad pa zvodeni v primerjavi z variabilnimi prejemki, ki so jih lani prejeli Colarič (372.000 evrov bruto), Rotar (246.000 evrov bruto) in Bajčeva (223.000 evrov bruto). Od 84.000 do 95.000 evrov bruto variabilnih prejemkov so lani po podatkih iz letnega poročila družbe prejeli tudi zdaj že bivši člani uprave Soda. Toda ta znesek vsebuje obračunane prejemke za leta 2010, 2011 ter 2012 in ne le za lansko leto. V preteklih letih so namreč zadržali izplačilo nagrad, lani pa so dejansko dobili izplačan le manjši del teh prejemkov. Najvišje povračilo stroškov je lani prejel Lacaze, in sicer 41.600 evrov bruto, medtem ko so se povračila stroškov pri preostalih menedžerjih gibala pri nekaj sto do nekaj tisoč evrih.