Ključni strateški problem je, da ozek segment najboljših Hitovih gostov iz Italije ustvari skoraj polovico celotne realizacije. To pomeni, da je za težave Hita deloma kriva kriza v Italiji. Čeprav je po številu ležišč Hit eden od največjih ponudnikov hotelskih zmogljivosti pri nas, je zaslužek pri turističnih zmogljivostih in na sedež v restavraciji pod slovenskim povprečjem. Prihodki v diviziji turizem, ki zdaj predstavlja desetino vseh prihodkov, se lahko v dveh letih podvojijo. Po drugi strani se bodo v igralništvu prihodki letos in prihodnje leto zniževali. Obenem je Hit v zadnjih šest ali sedem let zaspal na področju e-igralništva.
Koliko prihodkov je v prihodnjih nekaj letih mogoče ustvariti z e-igralništvom?Kot tretji Hitov steber bi e-igralništvo lahko leta 2015 predstavljalo od 5 do 10 odstotkov celotne realizacije, ki zdaj znaša slabih 200 milijonov evrov. Obstajajo tudi zametki četrtega stebra. Ko gosta poznamo na spletu, v igralnici, pri naših nastanitvah, mu lahko ponudimo druge storitve, kot je organizacija počitnic.
Že vrsto let poslušamo, da sta za slabe rezultate kriva slab iztržek pri italijanskih gostih in protikadilska zakonodaja. Kdaj teh izgovorov ne bo več ?Ko bo delež neitalijanskih gostov presegel 20 odstotkov. V preteklosti se je preveč pozornosti namenjalo italijanskemu gostu, ki je v Hitu porabil milijon evrov. Takšni gosti so bili odlični. Toda po drugi strani so bili krvniki komercialnega razmišljanja v celotni skupini.
Je ta cilj sploh uresničljiv?Da, v dveh letih. Sploh v segmentu VIP-gostov.
Kako?Med drugim se bomo osredotočili na privabljanje gostov iz Turčije in Rusije. Mogoče je tudi, da nam bodo Hitova podjetja v tujini prepustila del gostov.
Zakaj ravno iz Turčije?Turčija je pri številu igralcev na srečo v živih igrah uvrščena le za Italijani in Kitajci, pred Rusi. Delež Turkov v Hitovi črnogorski igralnici je visok.
Hit bo predvsem zaradi odpisov naložb, med drugim v Abanki, leto končal s približno 30-milijonsko izgubo. Kako bi posloval brez izrednih dogodkov?Izguba bi znašala nekaj milijonov evrov. Tekoče poslovanje je bilo sicer negativno, vendar ne preveč.
Hit je lani dosegel okoli 190 milijonov evrov prihodkov. Kakšni so načrti za letos?Padec prihodkov za manj kot 10 odstotkov bo uspeh.
Zakaj?V prvih dveh mesecih so se prihodki znižali že za 18 odstotkov. Za to je kriv predvsem upad gostov iz Italije. Prihodnje leto načrtujemo rast prihodkov v višini 10 odstotkov.
Ali je Hit sposoben redno servisirati dolgove?Do junija se bodo obveznosti redno servisirale, za naprej pa je odvisno od poslovanja. Upoštevajoč lanskoletno poslovanje in nujne investicije se bomo z bankami morali skoraj zagotovo dogovoriti o reprogramiranju obveznosti.
Bi se Hit letos lahko rešil iz rdečih številk?O tem sem prepričan. Če menedžer poslovnega preobrata ne izpelje v enem letu, ga niti v dveh letih ne bo. Bistveno več je treba vložiti v goste. Če igrajo več, jim ponujamo druge ugodnosti. Zelo hitro lahko gost dobi brezplačno sobo ali letalsko vozovnico. Od zaigranih zneskov Hitu v povprečju ostane šest odstotkov. Če gost potroši več kot 30.000 evrov, mu že plačamo stroške potovanja in bivanja.
Močan sindikat že več let ovira resno sanacijo Hita. Ali boste v njihove interese sploh lahko resno posegli, glede na to, da ste bili za začasnega predsednika uprave imenovani s podporo dveh zaposlenih v nadzornem svetu?Odpuščanje je stvar dialoga z delavci in sindikati. Na stroških dela je bilo že veliko narejenega. Hit mora postati bolj fleksibilen, da ljudje več delajo v špicah in manj, ko dela ni. Najslabše je, da so ljudje v službi, ko ni dela, ko ga je veliko, pa se najemajo zunanji sodelavci. Na kratek rok vidim rezerve v zmanjšanju drugih stroškov dela, pri študentih in zunanjih sodelavcih. Potrebujemo tudi manjše število ravni menedžmenta. Zdaj jih je v družbi sedem ali osem. Veliko je treba delovati tudi na prihodkovni strani. Vsak zaposleni lahko s pravilnim odnosom gosta spodbudi, da več potroši. Apatija je danes eden od problemov Hita. Gost pričakuje prijaznega in nasmejanega krupjeja.
Bo premirja s sindikatom konec, ko boste morali neizogibno poseči v plače?Ko govorimo o zniževanju stroškov, se pogosto govori samo o zniževanju stroškov dela. Veliko rezervo predstavljajo stroški nabave, ki trenutno znašajo 32 milijonov evrov. Na vsakem koraku bi se moralo gledati prodajno. Čeprav se v nabavi začne prodaja, je bila v preteklosti nabava prepuščena izključno nabavnemu oddelku, ne pa prodajnemu.
Zakaj je Hit upravljanje hotelov v Hit Alpinei zaupal ravno švicarski družbi Sofos? Zakaj se niste dogovorili s kakšno drugo tujo verigo?Sofos je najboljša izbira. Morebitni interes za upravljanje kranjskogorskih hotelov sem preveril tudi pri bolj znani hotelski verigi Falkensteiner iz Innsbrucka. Medtem ko smo v Hitu letos načrtovali poslovanje okoli pozitivne ničle, namerava Sofos doseči iz poslovanja 1,5 milijona evrov dobička. Če bi imeli na voljo dve leti, bi lahko sami poskrbeli za znižanje stroškov in zviševanje prihodkov. V določenem trenutku so imele banke dovolj obljub Hita Alpinee, ki jim dolguje 26 milijonov evrov, ustvari pa 13 milijonov evrov prihodkov, o izboljšanju poslovanja. V naslednji fazi bo v Kranjski gori eden ali dva hotela iz mednarodnih hotelskih verig.
Hit je petinski lastnik družbe ATC Kanin, ki je v finančnih težavah. V Bovcu imate hotel Kanin, v Kobaridu pa igralnico. Bo Hit pomagal ATC Kanin?V tem trenutku moramo najprej poskrbeti za osnovno dejavnost. Hčerinska podjetja, ki tekoče ne poslujejo pozitivno in ne zmorejo odplačevati svojih obveznosti, bomo verjetno zaprli. Že lani smo Hotel Kanin poskušali prodati. Zaradi okvare kabinske žičnice so prihodki hotela v letošnji zimi nižji od načrtovanih za 150.000 evrov. ATC Kanin pa bomo pomagali, kolikor bo to v naši moči.
Se je igralnica na Šentilju izvlekla iz rdečih številk?Po lanskoletni pripojitvi h krovnemu podjetju tekoče posluje pozitivno. Res pa je, da smo kakšno tajnico, računovodjo odpustili.
Kako pa poslujeta igralnici v Črni gori in Sarajevu?Od vseh Hitovih hčerinskih podjetij je edino črnogorsko lani poslovalo z dobičkom. Ker so Turki na črnogorskem Primorju odprli novo igralnico, bo potrebna investicija, ki po oceni tamkajšnje uprave znaša tri milijone evrov. Igralnica v BiH je lani končala z izgubo v višini 300.000 evrov. Ker se je vdrla streha, je bila deset dni zaprta. Tako v BiH kot v Črni gori so se prvi v Skupini Hit usmerili na privabljanje gostov iz muslimanskih držav, iz Katarja, Kuvajta in Istanbula.
V času, ko ga je vodil Niko Trošt, je Hit v Beogradu najprej pridobil koncesijo za igralništvo, nato kupil zemljo za nekaj milijonov evrov, gradbenega dovoljenja pa mu ni uspelo pridobiti. Bo v srbski prestolnici sploh kdaj stala Hitova igralnica?Po Troštovih pojasnilih so kupili najboljšo možno zemljo.
Ali je za zemljišče sploh mogoče dobiti gradbeno dovoljenje?Ne vem, s podatki sem se seznanil le iz zapisnikov sej nadzornih svetov. Državo tožimo, ker nismo pridobili gradbenega dovoljenja, zato nismo mogli zgraditi igralnice. Zaradi te tožbe smo ohranili tamkajšnje podjetje.
Je idejo o postavitvi mega igralnice, kot je bilo načrtovano v sodelovanju z ameriškim Harrah's, še vedno mogoče uresničiti? Bi bilo treba spremeniti igralniško zakonodajo in tujcem omogočiti, da namesto 20-odstotnega v igralniški družbi pridobijo več kot polovični lastniški delež?Tako Hitove igralniške kot hotelske zmogljivosti so nezasedene. Toda, če bi kdo odprl nov trg, bi bilo povezovanje s tujci smiselno. Igralniška industrija vsako leto potrebuje nove atrakcije, nove igralne aparate in podobno. Možnost bi morali dati takšnim strateškim lastnikom iz Las Vegasa ali Macaa, ki bi odprli trg, ne pa raznim finančnim skladom. Projekt evropski Las Vegas, ki se gradi v okolici Madrida, se mi zdi zanimiv. Vanj bodo Američani investirali okoli 10 milijard evrov.
Za koliko bi se morala znižati efektivna davčna stopnja od iger na srečo, ki znaša 33 odstotkov, da bi spodbudili interes tujcev za vlaganja v Hit?Eno od razmišljanj je degresivna obdavčitev. Večji kot si, več prihodkov ustvariš, manj davka plačaš. Za mega zabaviščni center bi morala davčna stopnja od iger na srečo znašati deset odstotkov.
Hit mora najprej priti iz rdečih številk, reprogramirati posojila, šele potem je o tem smiselno razmišljati.
Menite, da boste po formiranju nadzornega sveta dobili polni mandat?Po 15 letih dela v turizmu sem sprejel nov izziv. Zavedam se, da ni moje ime edino v igri za vodenje Hita. Po enem mesecu vodenja družbe pa sem prepričan, da je s Hitom mogoče veliko narediti.
Ali še drži, da se pri svojem delu naslanjate na mnenja nekdanjega direktorja Hitovega marketinga Andreja Slugo, nekdanjega vodjo korporativnega komuniciranja Tilna Majnardija in lobista Sebastjana Jeretiča?Ne, res pa je, da vse tri poznam. Z Andrejem se že dolgo nisem slišal, z Majnardijem imava skupno družbo prijateljev, vendar poslovno nisva in ne bova nikoli sodelovala. Isto velja za Sebastjana, s katerim sva se zadnjič dobila v Piranu. Poslovno sodelujem z ekipo, ki sem jo podedoval.
