Najsi smo neželene informacije v virtualni svet spravili sami ali pa je to namesto nas storil kdo drug, strokovnjaki reševanje tega problema navadno ponazorijo s primerom zobne paste; potem ko ste jo enkrat iztisnili iz tube, jo je zelo težko spraviti nazaj. Prav zaradi tega je najboljše preventivno ravnanje, paziti je torej treba, da osebnih podatkov, ki bi nekoč morda lahko bili problematični, ne razširjate na spletu. Vseeno pa se kaj lahko znajdemo v situaciji, ko je škoda že narejena in nam ne preostane drugega, kot da se lotimo spravljanja paste nazaj v tubo. Vendar, kako?
Prvi korak je vsekakor, da preverite, kakšne informacije o vas ponuja svetovno omrežje. In kdo bi to vedel bolje od vsevednega spletnega iskalnika Google? V Googlovo okence vpišite svoje ime, ga za boljše iskalne rezultate obdajte z dvema narekovajema (npr. »Boris Upelj«) in zaženite »Iskanje«. Po nekaj stotinkah (natančni čas iskanja se vsakokrat izpiše nad seznamom zadetkov) bo pred vami izpisano vse, kar o vas vé oziroma zna najti najboljši spletni iskalnik na svetu. Preučite vsak primer objave posebej in ločite zrnje od plev. Naredite si spisek vseh tistih objav, ki so vas zmotile, kar je seveda odvisno tudi od tega, kaj ste se namenili doseči: ali odstranitev zgolj za vas nerodnih iskalnih rezultatov (navsezadnje niso vse omembe vašega imena negativne, nekatere so lahko tudi koristne in nujne ter si zaslužijo ostati na svojem mestu) ali brisanje vseh sledov, da ste na internetu sploh kdaj obstajali. Od tod naprej sledite SI-CERT-ovim navodilom. Upoštevajte tudi t.i. Streisand efekt. Ta je svoje ime dobil po ameriški igralki Barbri Streisand, ki je želela s spleta odstraniti fotografijo svoje hiše in dosegla ravno nasprotni učinek od želenega, preusmerila je namreč pozornost na fotografijo, ki bi sicer ostala spregledana.
Naslednji ključni podatek, ki ga morate med tovrstnim čiščenjem imeti v mislih, je, da Google ni vir teh objav, temveč kot iskalnik samo omogoča, da je te objave moč zelo enostavno najti. Odstranitev Googlovih iskalnih nizov samih objav ne bo odstranila s spleta, res pa je, da bo otežila njihovo iskanje. Velja pa obratno: če boste uspešno odstranili vir, bodo Google pa tudi vsi ostali iskalniki sčasoma te vire iz svojih rezultatov izključili. Težav se je torej najbolje lotiti pri viru. Če se vam z vsem tem ne ljubi ukvarjati, obstajajo v ZDA podjetja (npr. DeleteMe, Reputation), ki bodo, seveda v zameno za primerno plačilo, to opravila namesto vas.
Za vse ostale so strokovnjaki Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) pripravili krajša navodila, primere in smernice, ki so vam lahko v pomoč na tej trnovi poti, seveda pa se konkretni koraki razlikujejo od primera do primera.
Kaj svetuje SI-CERT
Prvi korak pri brisanju neželenih podatkov je, da pobrišete vse, kar lahko. Začnite pri najbolj izpostavljenih družabnih omrežjih: Facebook, Twitter, Youtube, LinkedIn, Google+... Izbris komentarja ali fotografije na najbolj razširjenjem družabnem omrežju Facebook je na prvi pogled zelo enostaven, saj nam »Dnevnik dejavnosti« (desno spodaj v kotu vaše profilne slike) omogoča pregled vseh naših objav in odstranitev neprimernih. Prav tako lahko z aktiviranjem funkcije »Pregled časovnice« (vključimo jo v »Nastavitvah računa«) preverimo in odstranimo vse naše označbe – t.i. tagi – na fotografijah, ki so jih objavili naši prijatelji. Vendar bo uporaba te funkcije izbrisala zgolj oznako, fotografija pa bo ostala. Če proti svoji volji »nastopate« v objavi kakšnega vašega prijatelja, je najlažji način, da dosežete njen umik, da ga prosite, naj ta podatek odstrani. Razložite mu, zakaj vas moti, in bodite vljudni. Če je dejansko vaš prijatelj in ne samo tako označena oseba na Facebooku, vam bo verjetno ustregel. Sicer imate na voljo še možnost, da se obrnete neposredno na Facebook prek obrazca za prijavo kršenja avtorskih pravic ali pa kršenja Facebookovih pogojev uporabe.
Če smo na katerem izmed spletnih forumov ali novičarskih portalov objavili neprimeren komentar, lahko najprej poskusimo z izbrisom objave. V primeru, da ste bili nekoč navdušen forumaš in komentator, je to zares sizifovo početje, saj je objav veliko. Če že nekaj časa niste več aktiven uporabnik in ste pozabili uporabniško ime ali geslo, je najhitrejša pot, da kontaktirate upravljalca spletne strani ali foruma in ga prosite za izbris neprimerne objave.
V nacionalnem odzivnem centru SI-CERT smo obravnavali tudi primer uporabnice, ki je nekega dne presenečena ugotovila, da ob vpisu njenega imena v spletni iskalnik Google prvi zadetek vodi na stran s pornografsko vsebino. V tovrstnih primerih so vam lahko v pomoč Googlovi spletni obrazci za odstranitev sporne vsebine iz rezultatov Googlovega iskanja in Googlovih slik. Večje možnosti, da bo vaš zahtevek dejansko uresničen, boste imeli, če so objave o vas škodljive, žaljive, če kršijo vaše avtorske pravice ali objavljajo vaše osebne podatke.
Spletni iskalniki ponujajo možnost posnetka spletnih strani (t.i. cache, včasih tudi predogled ali predpomnjena stran), s pomočjo katerega si lahko ogledamo, kakšna je bila spletna stran v določenem trenutku, čeprav spletne strani na izvirnem mestu sploh ni več. Nekateri iskalniki imajo za prošnjo za izbris takšnih posnetkov pripravljene posebne spletne strani, drugi predvidevajo podajo zahteve po elektronski pošti.
Popoln izbris vseh sledi oziroma spletni odklop je v praksi misija nemogoče, zato moramo ponovno poudariti, da je najboljša preventiva. Še posebej to velja za občutljive osebne in finančne podatke, kot so EMŠO, številka potnega lista ali kreditne kartice ipd. V primeru, da si to res želite, pa bi se najprej lotili brisanja vseh mogočih uporabniških računov. Povprečen spletni uporabnik ima odprt elektronski predal, ki je hkrati povezan tudi s številnimi drugimi storitvami, registriran račun na vsaj enem družabnem omrežju in forumu, uporablja storitev shranjevanja oziroma sinhronizacije podatkov v oblaku in najverjetneje vsaj pet aplikacij na svojem pametnem telefonu, ki oddajajo podatke o lokaciji. Kaj natančno obsega izbris uporabniškega računa, je odvisno od pogojev uporabe oziroma politike zasebnosti vsakega posameznega ponudnika storitve. Popoln izbris se zatakne že pri omrežju Facebook, saj je povezava do izbrisa dobro skrita (najdete jo na tem naslovu).
Poleg tega je vprašanje tudi, ali bo lastnik storitve vsebino dejansko izbrisal. Dunajski študent prava Max Schrems je razkril, da je Facebook kljub izbrisu še vedno ohranil kopije njegovih podatkov. Podatki so po izbrisu Facebook računa načeloma izbrisani po 90 dneh, za vedno pa ostanejo komentarji, ki ste jih zapisali v Facebook skupinah, nedotaknjena ostanejo tudi vsa zasebna sporočila, ki ste si jih izmenjevali s prijatelji.
Pri uporabi spleta nam sledijo tudi oglaševalci in podjetja, ki nas želijo na podlagi naših aktivnosti na spletu doseči s kar najbolje prikrojenimi oglasi. V prvi vrsti to dosegajo s pomočjo spletnih piškotkov, ki potrjujejo našo istovetnost ob zaporednih obiskih določene spletne strani. Postopek odstranitve piškotkov je odvisen od brskalnika, omeniti pa velja, da le redki brskalniki omogočajo selektiven izbris piškotkov, večina namreč ponuja zgolj izbris vseh piškotkov hkrati.
Drugi element sledenja je IP-naslov. Ob obisku vsake spletne strani se naš brskalnik predstavi strežniku najmanj z IP-naslovom, verzijo operacijskega sistema in brskalnika. Sledenju na podlagi IP-naslova se brez uporabe različnih anonimizacijskih orodij zelo težko izognemo. Za nov list v vašem digitalnem življenju bi morali namestiti nov operacijski sistem, hkrati pa bi morali zamenjati tudi ponudnika internetnega dostopa in se odpovedati vsem spletnim servisom in storitvam, ki ste jih uporabljali doslej in ki zahtevajo prijavo, torej tudi vaši elektronski pošti. Postopek ponovite še z vašim pametnim telefonom.
Tudi če se prebijete skozi vse zgoraj opisane težave, obstaja velika verjetnost, da vam vseh podatkov o sebi ne bo uspelo pobrisati s spleta. Še posebej to velja, če se pojavljate v zapisih medijev ali pa v evidencah državnih organov. V tem primeru je najbolje kontaktirati skrbnike teh strani, vendar se morate zavedati, da se te organizacije ravnajo po svojih pravilih. Če objave posegajo v vašo zasebnost, so neresnične ali žaljive, imate na voljo tudi nekatera pravna sredstva. Urad informacijske pooblaščenke je izdal številne zelo natančne smernice, namenjene tako uporabnikom kot upravljalcem spletnih strani.
