Vlada je včeraj v državni zbor in v preučitev socialnim partnerjem poslala osnutek nacionalnega reformnega programa za obdobje 2013–2014, ki bo podlaga za sprejem ukrepov za zagon gospodarstva in izboljšanje javnofinančnega stanja države. Konkretne ukrepe za dosego tega cilja naj bi pripravila do 6. maja, zato je o njih za zdaj še zelo skrivnostna. Ker v letošnjem proračunu zeva velikanska luknja (1,8 milijarde evrov), vlada razmišlja, da bi jo deloma zakrpala z uvedbo kriznih davkov. V igri so obdavčitev prejemkov državljanov, povišanje DDV in obdavčitev nepremičnin, koalicijski SD in PS sta tudi za občutno zmanjšanje števila občin.
Dvig obeh stopenj DDV
Če se bo vlada odločila za začasno povišanje davka na dodano vrednost (DDV), bo povišala tako najvišjo stopnjo DDV (predvidoma za dve odstotni točki) kot tudi najnižjo (najverjetneje za eno odstotno točko), saj naj zgolj z dvigom zgornje stopnje ne bi dosegla želenih finančnih učinkov (v konkretnem primeru okoli 250 milijonov evrov).
Ena od možnosti za povišanje proračunskih prilivov, o kateri prav tako razmišljajo v koaliciji, je obdavčitev nepremičnin, ki jo je želela vpeljati že Pahorjeva vlada, a si je premislila. »Takratni osnutek zakona je treba potegniti iz omare in ga prilagoditi,« predlaga vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Toda v tem primeru bi bilo treba spremeniti tudi zakon o financiranju občin.
V SD kot eno od možnih oblik varčevanja vidijo tudi zmanjšanje števila občin na največ sto. Spomnimo, leta 1991 je bila Slovenija razdeljena na 60 občin, štiri leta kasneje na 147, danes jih ima kar 211, pri čemer najmanjša med njimi – Osilnica – premore le nekaj več kot tristo prebivalcev. Toda v državnem zboru bi bilo sila težko doseči soglasje o zmanjšanju števila občin, zlasti pri SLS in SDS, ki imata največ županov. Franc Bogovič, prvak SLS in dolgoletni župan občine Krško, se s takšnim predlogom že ne strinja. »211 občin je res zelo bogata mreža, toda kljub temu mislim, da išče vlada rešitve na napačnem koncu. Občine so gonilo razvoja v Sloveniji, zato bi morali graditi na njihovem povezovanju. Poiščimo naloge, ki bi jih lahko opravljalo več občin skupaj, denimo na področju gospodarstva, upravljanja s prostorom, zaščite in reševanja, pravnih zadev...« predlaga Bogovič.
Franc Jurša, nekdanji župan Ljutomera, zdaj pa vodja poslanske skupine DeSUS, sicer pritrjuje, da je občin v Sloveniji preveč, a se zaveda, da njihovo zmanjšanje ne bo niti lahek niti hitro izvedljiv zalogaj: »Fikus in župan naj za zdaj ostaneta, kjer sta, bi pa za začetek spodbujal uvajanje skupnih služb in s tem združevanje občin.«
Zakaj bi odkrivali toplo vodo?
Eden od ukrepov, o katerem razmišlja vlada Alenke Bratušek, je tudi uvedba kriznega davka na prejemke. To je načrtovala že Janševa vlada, in sicer polodstotni davek na vse bruto prejemke, a si je, kot pravi Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, konec lanskega leta premislila. »Takratni finančni minister Janez Šušteršič in tudi vsi drugi v vladi smo verjeli, da bomo zadeve spravili v obvladljive okvirje. Decembra je bil zelo pozitivističen duh, saj je ustavno sodišče zavrnilo oba referenduma, določene stvari smo imeli pod streho, donos na obveznice je začel padati...« nam je pojasnil Tonin. Nova vlada naj bi s tem začasnim davkom, s katerim naj bi državno blagajno na leto napolnila za okoli 300 milijonov evrov, prejemke državljanov obdavčila po različnih stopnjah.
Dviga DDV pa v NSi ne podpirajo. »Zakaj bi odkrivali toplo vodo, če ni treba. Na Hrvaškem in v Španiji so se, ko so dvignili DDV, prihodki v proračun zmanjšali,« pravi Tonin, zato koalicijskim strankam predlaga: »Država za tretji pokojninski steber javnim uslužbencem na leto plačuje 169 milijonov evrov. Izračuni kažejo, da če dvigneš DDV za dve odstotni točki, to pomeni 120 milijonov evrov več denarja v proračunu. A ni bolje, če pustimo DDV pri miru in začasno zamrznemo plačevanje dodatnega tretjega pokojninskega stebra javnim uslužbencem, ki tega denarja tako in tako ne dobijo zdaj. To bi bila neboleča začasna zamrznitev.«
Za banke do konca julija še 900 milijonov evrov
Za zagon gospodarstva sta ključna dokapitalizacija bank in očiščenje njihovih bilanc. Za odkup slabih sredstev bank je predvidena izdaja obveznice Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), poroštva države pa bodo omejena na največ 4 milijarde evrov. Možna vira financiranja sta dokapitalizacija DUTB s strani države ali zadolževanje, pri čemer si vlada želi vstop privatnega investitorja. Točen datum za prenos slabih terjatev na »slabo banko« še ni znan, izvedba pa naj bi bila mogoča v nekaj mesecih.
Med redkimi novostmi, ki jih ponuja branje NRP, lahko izpostavimo predvsem odločitev, da namerava vlada do konca julija dokapitalizirati banke v višini 900 milijonov evrov. Kljub takšni dokapitalizaciji pa, kot piše v NRP, še vedno obstaja možnost nadaljnjih dokapitalizacij, ki bodo odvisne od gospodarskega stanja in doseženih vrednosti sredstev bank pri prenosu na DUTB.
Slovenski državni holding (SDH) bo, kot je znano, upravljalec državnih naložb, medtem ko bo lastnica naložb ostala država. Zakonske spremembe bodo sprejete najpozneje do konca junija, vlada pa bo do poletja pripravila tudi prvi nabor podjetij za privatizacijo. Kot je že pred časom dejala premierka Alenka Bratušek, želi vlada prodati vsaj eno državno banko, med najbolj verjetnimi prodajami podjetij pa se omenjata zlasti Telekom Slovenije in Petrol.
Sprememba pokojninskega sistema in interventni ukrepi v zdravstvu
Sprejeta pokojninska reforma očitno ni bila dovolj za finančno vzdržnost te blagajne. Zato vlada prihodnje leto načrtuje uvedbo avtomatičnih mehanizmov prilagajanja upokojitvene starosti, uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra in sistemske spremembe z vpeljavo točkovnega sistema. Tak sistem ima več držav EU in po mnenju stroke velja za pravičnega, zlasti pa bolj enostavnega.
Nad veliko luknjo v zdravstveni blagajni bo šla vlada z interventnim zakonom. Z njim naj bi zagotovila dodatnih 93 milijonov evrov. Vlada si več sredstev obeta od razširitve osnov za prispevke, izenačitvijo različnih kategorij zavarovancev glede na obseg pravic in prispevno stopnjo ter določitvijo najnižje stopnje za samozaposlene, prav tako pa bodo omejili tudi pravico do pogrebnine in posmrtnine. Rok: julij 2013.
Do konca leta bi z uveljavitvijo zakona o zdravilih in zakonom o lekarniški dejavnosti zdravstvu dodali še 15 milijonov evrov.
V letošnjem letu naj bi ponovno poskusili z zakonom urediti zaposlovanje na črno (leta 2011 je padel na referendumu), ki predvideva višje kazni. Z reformo inšpekcije za delo pa želi vlada še v letošnjem letu povečati učinkovitost inšpektorata in dodatno sankcionirati najpogostejše kršitve delovne zakonodaje.
Do konca oktobra namerava vlada pripraviti novo zakonodajo o študentskem delu, ki naj bi jo državni zbor sprejel najkasneje marca 2014.
Spet naj bi se lotili davčnega informacijskega sistema
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo obljublja, da se bo letos končno vendarle nadaljeval prekinjeni projekt posodobitve davčnega informacijskega sistema. V okviru carinskega informacijskega sistema bo razvita nova programska oprema za trošarine in okoljske dajatve, ki bo vsebovala tudi modul e-poslovanja za uporabnike v gospodarstvu.
Pravosodje obljublja ukrepe za večjo učinkovitost sodišč, nadaljevanje aktivnosti pri projektu e-pravosodje in zmanjšanje števila sodnikov. Število rešenih zadev na okrajnih sodiščih naj bi se letos povečalo za 5 odstotkov, število nerešenih zadev pa zmanjšalo za tri odstotke. Skrajšal naj bi se tudi čas reševanja gospodarskih zadev, in sicer tako, da bi bilo 30 odstotkov zadev rešenih v prvih treh mesecih, polovica pa v letu dni. Višja sodišča naj bi pritožbe rešila povprečno v treh mesecih.
