V petek zvečer, potem ko so krvavečega osumljenca napada odpeljali v bolnišnico, kjer se zdravijo tudi nekatere žrtve bombnega napada, so si prebivalci Watertowna dali duška. Mahali in vzklikali so policiji, ki je končno zapustila njihovo mirno naselje, vrnili so se v svojo predvidljivo vsakdanjost.
Lov na domnevna napadalca bostonskega maratona je imel bizaren epilog. V petek ob šestih zvečer po lokalnem času je policija med improvizirano tiskovno konferenco sporočila, da je v Watertownu in Bostonu konec obsednega stanja. Osumljenemu ubežniku se je po nočnem streljanju, med katerim je bil ubit Tamerlun Carnajev, njegov starejši brat, očitno uspelo oddaljiti iz mesta, so dali razumeti preiskovalci.
Nepolno uro pozneje je stanovalec hiše številka 67 v Franklinovi ulici stopil na trato v ozadju hiše, mimo katere so ves dan drveli policisti in specialne enote. Opazil je, da je bila plahta, s katero je pokrit njegov čoln na vrtu, razvezana. Pristopil je, zagledal sledove krvi in plahto odgrnil. Na dnu čolna je ležal človek v mlaki krvi. Tekel je v hišo in poklical policijo.
Preberite: Bostonski terorist že pisno komuniciral s preiskovalci, govoriti še ne more
Edward Deveau, šef policije v Watertownu, je medijem pozneje zatrdil, da je bilo v času urgentnega poziva na območju še vedno 2000 policistov in posebnih enot. Kot bi trenil, so bili v Franklinovi ulici, nad hišo pa je začel krožiti helikopter. S senzorji za toploto je policija preverjala, ali je v čolnu živ človek. Medtem so specialci zablokirali vso bližnjo okolico ter odstranili stanovalce, saj so se bali, da je osumljenec v čolnu opremljen z eksplozivom. Še preden je padel mrak, se je v smeri čolna zaslišala serija strelov iz avtomatskega orožja. Vsi smo mislili, da se je Džohar pridružil mrtvemu starejšemu bratu. »Tolikšne toče krogel ne more preživeti nihče,« so komentirali na socialnih omrežjih. Po dolgi tišini je policija sporočila, da se osumljenec še giblje. V drugo nadstropje hiše nad čolnom so poslali pogajalca, poveljnik Deveau je pozneje trdil, da so njegovi policisti navzočnost eksploziva v čolnu preverjali z robotsko roko. Šele ko so se ugotovili, da Džohar Carnajev na sebi nima eksploziva, so se mu previdno približali.
To zadnje dejanje lova na ubežnika je trajalo tri ure. Mladega osumljenca, ki je menda ranjen v mednožje, so nato odpeljali v bolnišnico, kjer zdaj preiskovalci nestrpno čakajo, da jim bo odgovoril na številna vprašanja, a kot kaže, se oblasti še nekaj časa ne bodo mogle pogovoriti z njim, če sploh. Patrick Deval, guverner Massachusettsa, je namreč včeraj namignil, da je stanje osumljenca resno, da je intubiran in pod pomirjevali.
Ker se na vprašanja medijev odzivajo zgolj poveljniki lokalne policije, medtem ko preiskavo vodi FBI, tudi mnoge podrobnosti pregona v noči s četrtka na petek še niso razjasnjene. Tako nimamo podatkov o tem, kaj so preiskovalci našli v stanovanju, v katerem sta osumljenca – preden sta se v četrtek zvečer po objavi njunih fotografij oborožena pognala v beg – tri dni gledala televizijo. Deveau je zagotovil, da je mlajši brat s terenskim mercedesom povozil 26-letnega starejšega brata in ga vlekel za seboj nekaj metrov. Tamerlun naj bi umrl od udarca avtomobila in posledic bombe, ki mu je eksplodirala v roki, trdi zgovorni policist. Med spopadom z lokalno policijo v četrtek ponoči naj bi brata poleg tega uporabila podobno bombo kot pred tednom dni. Džohar je nedaleč od kraja spopada nato zapustil prerešetani mercedes in začel bežati peš.
Kaže, da preiskovalci norega dejanja osumljencev ne morejo povezati z nobeno od obstoječih terorističnih skupin. Zanimivo pa je dejstvo, da je Tamerluna na željo ruske obveščevalne službe leta 2011 zaslišal FBI, a ni našel ničesar sumljivega. Zdaj mrtvi 26-letni osumljenec je lani v Rusiji preživel šest mesecev. Delna islamska radikalizacija bratov Carnajev naj ne bi imela globljih terorističnih korenin, uporaba preproste eksplozivne naprave pa naj bi bila dokaz, da mladeniča nista bila vojaško izurjena.
