Po začetni vnemi, ki jo je glede Černačeve prostorske uredbe pokazala vlada Alenke Bratušek in iz nje že dober teden dni po imenovanju črtala najbolj sporni 8. člen, si je ministrstvo za infrastrukturo in prostor pod vodstvom Sama Omerzela pred naslednjimi, po mnenju stroke nujnimi spremembami vzelo čas, svojo odgovornost zanje pa skrilo za vlado. »Odločitev o začetku priprave morebitnih nadaljnjih sprememb uredbe bo sprejela vlada,« so zapisali kljub temu da je prav resorno ministrstvo običajno tisto, ki ve, ali so na področju v njegovi pristojnosti potrebne spremembe ali ne. Poleg tega je vlada že ob črtanju 8. člena zapisala, da bo pripravljena še ena sprememba obravnavane uredbe.
Na terenu pa kaos
Čeprav je s črtanjem 8. člena vlada občinam po dolgih letih vrnila pristojnost urejanja gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov na njihovih območjih, je prav s tem v težave spravila vse tiste občine, ki teh vprašanj niso uredile v občinskih prostorskih predpisih, saj jih je doslej urejala država (po nekaterih ocenah to velja za večino občin). Prostorska stroka skupaj s številnimi upravnimi enotami in občinami tudi opozarja, da uredba še vedno vsebuje polno nasprotij in ni skladna z drugimi področnimi zakoni (za prenovo balkona na primer soglasje sosedov po uredbi ni potrebno, po stanovanjskem zakonu pa). Prav tako je po besedah Maje Simoneti iz skupine Odgovorno do prostora! nesprejemljiva legalizacija črnih gradenj, ki jo ob luknjičastih občinskih predpisih in z razširitvijo nabora oziroma velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov omogoča nova uredba.
V enem mesecu od uveljavitve prve različice sporne Černačeve uredbe je tako 56 od 58 upravnih enot (upravni enoti Cerknica in Lenart se na naša vprašanja še nista odzvali) prejelo 5101 vlogo za gradnjo nezahtevnega objekta ali legalizacijo že stoječega objekta, medtem ko je bilo teh v celotnem letu 2012 skupno 7506. Pri tem se s Černačevo uredbo ni povečalo le število tistih, ki bi želeli graditi, temveč tudi število in velikost objektov, ki jih namerava postaviti posamezni investitor. Mnogi od njih so si na svoji parceli zaželeli množico manjših objektov (investitor v Grosupljem recimo kar 14), velik delež vlog za gradnjo pa se nanaša na sto ali več kvadratnih metrov velike pomožne kmetijske objekte (uredba zanje dopušča velikost do 150 kvadratnih metrov). Ne, ker bi Slovenci nenadoma odkrili veselje do kmetovanja, gre za počitniške hiše, preoblečene v pomožne kmetijske objekte, opozarjajo na upravnih enotah.
Minister brez odgovora
Vsemu temu navkljub nam niti ministrstvo niti Omerzel nista odgovorila na večkrat zastavljeno vprašanje, kdaj oziroma kako hitro nameravajo vladi predlagati spremembo uredbe. Potem ko so na ministrstvu v prvem odgovoru zapisali, da že za pripravo morebitnih nadaljnjih sprememb potrebujejo zeleno luč vlade, so pri pisanju drugega odgovora vendarle pojasnili, da bo treba natančneje opredeliti nekatere izraze, hkrati pa nekoliko spremeniti klasifikacijo objektov tako, da bo »najbrž manj objektov razvrščenih med enostavne objekte, pa tudi meja za nezahtevne objekte bo za nekatere objekte nižja«. Da ne glede na opozorila stroke o nujnosti sprememb z njimi ne bodo hiteli, kaže pojasnilo ministrstva, da bodo v pripravo sprememb pritegnjeni tako stroka kot vsi relevantni vladni resorji, o besedilu pa bodo opravljena strokovna preverjanja in javna razgrnitev. Stroke po besedah Simonetijeve minister doslej še ni nagovoril.
