Ciper gre po dodatno pomoč
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je danes napovedal, da bo EU zaprosil za "dodatno pomoč" za Ciper, ki poskuša izpolniti ostre pogoje mednarodne finančne pomoči. Stroški reševanja države so poleg tega narasli za šest milijard evrov. Natančnih pojasnil glede oblike pomoči Anastasiades ni dal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Anastasiades je v luči današnjega zasedanje v Dublinu o potrebi po dodatni pomoči že govoril z evropskim komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Ollijem Rehnom. Glavni razlog za kontakt z njim so bila "prizadevanja, da v trenutnih okoliščinah dosežemo največ, kar lahko", je pojasnil.
Kot je sedaj napovedal, bo pisal tudi predsedniku Evropske komisije Manuelu Barrosu in predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu. Pismo se bo nanašalo na "potrebo po spremembi politike EU do Cipra, tako da bi dobil dodatno pomoč v kritičnih časih, ki jih preživljamo zaradi gospodarske krize in ukrepov, h katerim smo obvezani," je dejal novinarjem.
Ciper je v četrtek potrdil, da so stroški reševanja države, ki so bili novembra lani ocenjeni na 17,5 milijarde evrov, narasli na 23 milijard evrov. Država je zdaj pred zahtevno nalogo najti dodatna finančna sredstva v zameno za 10 milijard evrov mednarodne finančne pomoči.
Ciper bo tako moral najti dodatnih šest milijard evrov, potem ko je v predhodnem dogovoru, sklenjenem z mednarodnimi posojilodajalci 25. marca, že pristal na lastni prispevek v višini sedmih milijard evrov. Takrat je obljubil tudi drastično prestrukturiranje bančnega sektorja, dvig davkov, zmanjšanje javnega sektorja in privatizacijo nekaterih podjetij v državni lasti.
Razprodaja
Včeraj so sicer razprodali tudi velik del svojih zalog zlata, tako so za pomoč v reševanju države zbrali okoli 400 milijonov evrov. »Dejanska velikost povišanja stroška reševa nja je na vroči stol postavila številne izzive, ki čakajo otoško državo,« je povedal analitik podjetju Capital Economics Jonathan Loynes.
Celotna vrednost ciprskega gospodarstva znaša okoli 18 miljard evrov in predstavlja 0,2 odstotni delež v celotnem evropskem gospodarstvu. Več analitikov opozarja, da bi se ciprsko gospodarstvo samo v tem letu lahko skrčilo za okoli 10 odstotkov.
V Dublinu so jasni: 10 milijard
Kar zadeva dodatno pomoč je ciprski finančni minister Charis Georgiades je v Dublinu poudaril, da dogovor že obstaja.
Georgiades je ob prihodu na zasedanje evroskupine v Dublinu na vprašanje, ali želi njegov otok dodaten denar, odgovoril: "Imamo dogovor in poskrbeli bomo za to, da bo deloval."
Pred uradno napovedjo, da bo Ciper zares zaprosil za dodatno pomoč, je šef evroskupine Dijsselbloem dejal, da »upa na dogovor o memorandumu o soglasju. Zdi se, da je vse na mestu. Razmere v bančnem sektorju se izboljšujejo.«
Memorandum o soglasju je krovni dokument programa pomoči. V njem so podrobno opredeljeni pogoji, ki jih mora država izpolniti v zameno za pomoč.
V povezavi z obsegom programa je Nizozemec zatrdil, da "presenečenj ni" - program predvideva deset milijard evrov pomoči. Ta program je po njegovih besedah trden in dober.
Preostale potrebe bo država po njegovih besedah krila sama - iz prispevka velikih varčevalcev, delničarjev ali imetnikov obveznic v bankah, s privatizacijami in drugimi elementi.
Tudi gostitelj neformalnih srečanj v Dublinu, irski finančni minister Michael Noonan je pred zasedanjem ocenil, da se ciprska zgodba v redu razpleta. Irski minister je dodal še da je presenečen, da so se razmere po drugem dogovoru konec marca stabilizirale tako hitro, in ne pričakuje, da bi bil Ciper na današnjih zasedanjih posebej vroča tema. Ali se bo ob današnji napovedi predsednika Anastasiadesa kaj spremenilo, ni znano.
Rehn poziva k razjasnitvi "pravil igre" za pomoč bankam
EU mora razjasniti "pravila igre" za pomoč bankam in pospešiti gradnjo bančne unije, je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn v pogovoru za tri evropske časnike. Potrebna je zelo vsebinska razprava o bančni uniji, saj je treba "zrak očistiti vsakršne negotovosti", pa je dejal ob prihodu na srečanje v Dublinu.
Negotovosti je treba razjasniti čim prej, saj je to nujno za preprečevanje finančne fragmentacije ter za zagotavljanje vzdržne rasti in delovnih mest, je poudaril Rehn ob prihodu na srečanje finančnih ministrov v Dublinu.
Da mora EU razjasniti pravila igre pri pomoči bankam in pospešiti vzpostavljanje enotnega mehanizma za reševanje bančnih kriz, je sicer komisar poudaril v danes objavljenem pogovoru za tri evropske časnike, Wall Street Journal Europe, Welt in NRC Handelsblad.
Bančna unija, ki jo gradijo članice unije, bo stala na treh stebrih. To so: enotni nadzor, ki naj bi zaživel spomladi 2014, skupna shema za jamstva vlog ter skupni okvir za reševanje in sanacijo bank.
Primer Cipra - prvi, nato spremenjeni dogovor o pomoči je predvideval obdavčitev vlog do 100.000 evrov, ki so sicer po evropski zakonodaji zavarovane - je sprožil veliko razburjenja in napovedi, da je to začetek nove dobe, v kateri mali varčevalci ne bodo več varni.
V Evropski komisiji so pred tedni v odziv na te skrbi pojasnili, da vloge do 100.000 evrov zagotovo ostajajo zavarovane, a da ni mogoče izključiti, da bodo k reševanju bank v prihodnje morali prispevati tudi veliki varčevalci.
Evropska komisija je sicer že v prvotnem predlogu, razgrnjenem junija lani, predlagala štiri glavna orodja za reševanje bank - prodajo dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bi lahko delničarje in upnike prisilili v izgube, da tako tudi sami prispevajo k reševanju bank.
"Bail in" po predlogu komisije sicer omogoča dokapitalizacijo banke, tako da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom pa se zmanjšajo terjatve, ali se te pretvorijo v delnice.
Mogoče pa je torej, da bodo eno od orodij za reševanje bank tudi vloge nad 100.000 evrov. Prav to vprašanje je v pogajanjih o vzpostavitvi skupnega okvira za reševanje evropskih bank najbolj sporno.
Rehn je sicer pozval tudi k pospešitvi gradnje bančne unije, ki bi morala biti po njegovih besedah vzpostavljena v letu 2015.
PREBERITE ŠE:
Šef evroskupine Dijsselbloem: Slovenije danes ni na dnevnem redu
