Čeprav smo še pred nedavnim pričakovali ustanovitev treh novih univerz, v postopku ustanavljanja trenutno ni nobene. Še najbliže morebitni novi univerzi so trenutno na Gorenjskem, saj ji je naklonjen tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Nacionalna agencija RS za kakovost visokega šolstva (NAKVIS) se je sicer že ukvarjala z ustanovitvijo celjske univerze, a so ustanovitelji vlogo konec januarja umaknili.
Branko Grims, prvopodpisani pod pobudo za ustanovitev Univerze na Gorenjskem in predsednik odbora za izobraževanje v državnem zboru, čaka na odločitev ministra Pikala, a je optimist. Na ministrskem zaslišanju je Pikalo povedal, da je sam za ustanovitev gorenjske univerze, če je to v javnem interesu. Gorenjci namreč želijo javno univerzo, ki jo lahko ustanovi le država, denar za delovanje pa prejema iz državnega proračuna. Novomeška in celjska pa naj bi bili zasebni in naj bi denar za delovanje pridobivali preko razpisov.
Če bi se držali Nacionalnega programa razvoja visokega šolstva 2011–2020, nove univerze ne bi smeli ustanoviti, opozarja nekdanji minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. »V njem smo opredelili stroge pogoje za ustanavljanje univerz. V resoluciji eksplicitno piše, da glede na razpoložljive finančne in kadrovske resurse v obdobju do leta 2020 v Sloveniji ni mogoče zagotavljati pogojev za več kot tri javne univerze,« pravi Golobič.
Celjani neenotni
Kazalo je, da bodo svojo univerzo v tem času že imeli Celjani, ki so vlogo za ustanovitev univerze umaknili iz obravnave. Direktorica Regijskega študijskega središča v Celju Katja Esih pravi, da se niso ustavili: »Izstop ene izmed članic pomeni zastoj pri ustanavljanju univerze, ne pa njegove dokončne ukinitve. Ne glede na to načrtujemo, da bomo vlogo lahko ponovno vložili že v prvi polovici leta.« Prvi poizkus, da bi imeli v Celju univerzo, je padel v vodo ker se je ena od bodočih članic univerze – fakulteta za komercialne in poslovne vede – premislila in izstopila iz projekta, zaradi česar ustanovitelji ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev univerze.
Na fakulteti za komercialne in poslovne vede so si očitno premislili zaradi denarja. Namestnik direktorja fakultete Andrej Geršak pojasnjuje, da Mestna občina Celje njihove fakultete nikoli ni materialno podprla, čeprav so za denar zaprosili. »Celo nasprotno, na občini so spodbujali neenakopravne konkurenčne razmere in imeli različna merila pri dodeljevanju sredstev za visoko šolstvo.« Geršak s tem meri na občinsko podporo zasebnemu visokošolskemu zavodu Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije Celje, ki ima sicer tri koncesionirane programe. V tako neenakopravnem okolju bi po njegovem težko uresničevali skupne cilje.
Novomeščani počasi proti cilju
Z manj zapleti željo po lastni univerzi uresničujejo v Novem mestu. »Vse sile Univerzitetnega in raziskovalnega središča (URS) Novo mesto so usmerjene v pripravo elaborata za ustanovitev Univerze v Novem mestu,« je povedala Judita Pirc iz Mestne občine Novo mesto in dodala, da se je proces nekoliko upočasnil, ker URS Novo mesto reorganizirajo in iščejo novega direktorja.
