Vlada se je na prejšnji seji med drugim seznanila z zanimivim poročilom, v katerem Geodetska uprava (Gurs) popisuje promet in cene nepremičnin – na območju obmejnih upravnih enot. »Sklep o tem, da moramo redno poročati o prometu z nepremičninami na teh območjih, je vlada sprejela že pred leti,« pravi direktor Gursa Aleš Seliškar. »Mislim, da je bilo to v času pridruževanja Evropski uniji, ko je v javnosti obstajala bojazen, da bomo zemljo razprodali tujcem. Takrat so se ljudje bali, kako bodo Italijani pokupili Kras, Angleži Prekmurje in tako dalje.« A za temi časi zdaj vzdihuje marsikateri nepremičninar, saj je bila Slovenija takrat za tujce še zelo zanimiva in se je na nepremičninskem trgu vrtelo veliko denarja. Danes teh poslov ni več toliko, pravi Seliškar.
V poročilu o obmejnih območjih Gurs tako za minulo leto navaja podobne ugotovitve, kakršne veljajo za slovenski nepremičninski trg na sploh: promet s stanovanjskimi nepremičninami se je ohranil »na presenetljivo visoki ravni«, a so cene proti koncu leta vse bolj padale. Cene zemljišč so se medtem skupaj z njihovo priljubljenostjo dvigale.
Tujci, ki jim poročilo namenja posebno pozornost, se za zemljišča niso toliko menili, večina jih je namreč v Sloveniji iskala hiše. Nove lastnike je tako v obmejnih upravnih enotah dobilo 68 hiš, največ na območju Sežane, Kopra, Tolmina, Nove Gorice in Murske Sobote, na območju vse države pa se je v hiše na novo vselilo 85 prišlekov. Slovenija postaja očitno priljubljena, saj se je delež prodanih hiš za nekaj odstotkov dvignil tako na ravni obmejnih območij kot na ravni države.
Rusi prihajajo
Zdi se tudi, da imamo Slovenci in tujci podoben okus in preference, saj so pri obojih priljubljeni isti kraji. Edino razhajanje v priljubljenosti obmejnih območij je pravzaprav opazno v Sežani, ki je bolj všeč tujcem kot domačim. Razen hiš prvi tam kupujejo tudi zazidalna in kmetijska zemljišča.
Pripravljalcem poročila se zdi zanimivo, da so Obalo v zadnjem času odkrili tudi ruski kupci, ki ob morju iščejo počitniške hiše. V luči dejstva, da se je naval premožnih Italijanov ustavil in da zdaj tu in tam kdo kupi le še kakšno stanovanje, se je Rusom tu odprla priložnost. A že pred časom smo pisali, da Rusi kot fizične osebe pri nas ne morejo kupiti nepremičnine in lahko to storijo samo prek podjetja, ki ga registrirajo v Sloveniji ali kateri drugi državi Evropske unije. Tako pravzaprav nimamo evidence o tem, koliko nepremičnin je prišlo v njihove roke.
Iskanje poslovne priložnosti
Nevšečnostim navkljub se jih za to očitno odloči kar nekaj. Zakaj? Predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta Janez Škrabec vidi veliko razlogov za njihovo navdušenje: smo najzahodnejša slovanska država, jezik je relativno soroden, blizu smo si po mentaliteti. Navsezadnje je tukaj akumuliranega tudi veliko kapitala in tudi trg nepremičnin je, kar zadeva dobro lokacijo, relativno stabilen.
Da je med tujimi strankami na Obali največ prav Rusov, je povedal tudi Edmond Petrovič iz Investmonda, ki z Rusi intenzivno sodeluje že nekaj let. Tedensko naveže z njimi stik v povprečju od tri do šest zainteresiranih strank.
A tudi pri njih se kriza pozna, pravijo nepremičninski posredniki. Rus s kovčki denarja, ki ga želi vložiti v (slovensko) vilo, je tako bolj plod domišljije kot realna slika. Zneski, ki so jih pripravljeni odšteti za domovanje, naj bo stalno ali počitniško, se po besedah poznavalcev gibljejo med sto in nekaj sto tisoč evri. So pa tudi takšni, ki v Sloveniji vidijo poslovno priložnost – spomnimo, da so Terme Maribor nedavno prešle v ruske roke, zainteresirani pa so bili tudi za nakup dvorca Zemono.
