Cene novozgrajenih stanovanj in družinskih hiš skupaj so se med oktobrom in decembrom lani glede na predhodno četrtletje povprečno znižale za 5,7 odstotka.
Nova stanovanja na letni ravni izgubila največ vrednosti
Novozgrajene družinske hiše so se, ob upoštevanju dejstva, da je bilo prodanih le 48 enot, podražile za šest odstotkov. S tem je bil povsem izničen padec teh cen v tretjem lanskem četrtletju. V celotnem lanskem letu je bila tako povprečna četrtletna stopnja rasti cen novih družinskih hiš ničelna, raven cen pa približno za štiri odstotke nižja od povprečnih cen v letu 2010 in približno 20 odstotkov nižja od viška cen v zadnjem četrtletju leta 2008.
Drugače pa je bilo pri cenah novozgrajenih stanovanj. Te so se v četrtletju znižale kar za 8,4 odstotka, na letni ravni pa so cene novih stanovanj izgubile kar 16,5 odstotka vrednosti. Med vsemi vrstami stanovanjskih nepremičnin so prav nova stanovanja izgubila na letni ravni največ vrednosti in s tem dosegla najnižjo izmerjeno raven; ta je nižja od začetne ravni iz začetka leta 2007, ko je statistični urad začel spremljati cene novih stanovanj.
Rekorno nizko število nakupov novih stanovanj
Rekordno nizko pa je bilo tudi število nakupov novih stanovanj, ki so jih opravila gospodinjstva na trgu, in sicer le 135. Na trgu je lastnika zamenjalo še 163 novih stanovanj, ki jih je od investitorjev odkupil Stanovanjski sklad RS. A statistični urad teh nakupov ni upošteval v izračunih. Če bi jih, bi bil padec cen novozgrajenih stanovanj še večji.
Po regijah v zadnjem lanskem četrtletju ni bilo presenečenj. Največ novih stanovanj je bilo prodanih v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 47 odstotkov, od tega 53 odstotkov v Mestni občini Ljubljana. Sledili sta podravska statistična regija s 26 odstotki in gorenjska statistična regija z 10 odstotki prodanih novih stanovanj.
Padle so tudi cene rabljenih stanovanj in družinskih hiš. V zadnjem lanskem četrtletju so se te cene glede na trimesečje poprej v povprečju znižale za za 2,3 odstotka. Cene družinskih hiš so bile nižje za 3,4 odstotka, medtem ko so se cene rabljenih stanovanj v Ljubljani znižale za 1,6 odstotka, v preostali Sloveniji pa za dva odstotka. S postopnim padanjem so cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin že zdrsnile na raven, kakršno so imele ob koncu leta 2006.
Ključni razlog je recesija
Za razliko od novih stanovanj število transakcij vseh vrst rabljenih nepremičnin ni bilo bistveno nižje od četrtletnega povprečja zadnjih treh let, še opažajo na statističnem uradu.
Eden ključnih razlogov za padanje cen nepremičnin je recesija, v kateri se znova nahajamo, podatke ocenjuje vodilni analitik na spletnem portalu Finančni trgi Luka Gubo. »Nižja gospodarska aktivnost pomeni višjo brezposelnost in manjšo rast plač v javnem in zasebnem sektorju, kar niža povpraševanje po nepremičninah,« pojasnjuje sogovornik.
Dodatno pa po njegovih besedah banke same sebi delajo škodo, saj želijo odprodati nepremičnine, ki so jih zasegle neplačnikom, po čim višji ceni. Pri tem pa ne kreditirajo gospodinjstev, da bi si te nepremičnine lahko privoščila. »Hipotekarni krediti so postali vse težje dostopni povprečni družini, saj je slovenski bančni sistem v krču. Zlata leta kreditiranja so že zdavnaj mimo, posledice pa sedaj nosimo vsi,« opozarja Gubo.
V prihodnje pričakuje, da bo promet z nepremičninami ostal omejen. »Vendar se obetajo boljši časi, če se bilance bank očisti ali s slabo banko ali na kakšen drug način,« meni. Cene bodo do takrat še upadale, predvsem zaradi prepričanja ljudi, da se bo to zgodilo. »Posledično namreč zaradi tega prepričanja zavlačujejo z nakupom, medtem ko prodajalci poskušajo čim prej prodati,« je še dodal.
