Očitno mesto Ljubljana dokončno spoznava, da ima lahko od Festivala Ljubljana zgolj korist, ne le v promocijskem pogledu, temveč tudi v smislu, da kultura in umetnost omogočata razvoj mesta. »Na festival prihajajo ljudje, ki iščejo kakovostne vsebine,« je tako včeraj ugotavljal ljubljanski župan Zoran Janković na prvi uradni tiskovni konferenci letošnjega festivala, kjer se tradicionalno predstavijo tudi festivalski sponzorji in podporniki. Mesto je, tako kot lani, festivalu znova namenilo okoli milijon evrov, skupni proračun festivala (2,4 milijona evrov) pa prav tako ostaja enak lanskemu. Vseeno pa direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek poudarja, da bo letošnji program še bolj kakovosten kot lani, čeprav je bil lanski jubilejen.
61. edicija ljubljanskega poletnega festivala se bo začela 27. junija na Kongresnem trgu z multiumetniškim projektom Ars Electronica. Pod dirigentskim vodstvom Ivana Repušića bosta nastopila Orkester Purpur in Akademski zbor Ivana Gorana Kovačića, združena v Brucknerjevem Te Deumu, izvedbi pa se bodo pridružili tudi zvonovi ljubljanskih cerkva. Poleg Brucknerja bodo na sporedu tudi dela Wagnerja (preludij k 3. dejanju opere Lohengrin) in Čajkovskega (Uvertura 1812). Epopejni začetek na Kongresnem trgu se bo naslednji dan prelevil še v en, nekoliko manjši spektakel, ki bo nedvomno ravno tako dobro obiskan; nastopila bosta namreč popularna violončelista Luka Šulić in Stephen Hauser, ki se družita pod imenom 2Cellos.
Rusi se bodo predstavili z Wagnerjem
Festivalski program je sicer v svoje središče postavil dve obletnici, 200-letnici rojstva Richarda Wagnerja in Giuseppeja Verdija, ter umetniško ustvarjalnost Rusije, od koder bo letos prispelo več vrhunskih ansamblov. Pozornost bo nase v največji meri nedvomno povlekel maestro Valerij Gergijev, že kar nekakšna blagovna znamka ljubljanskega festivala, ki bo letos prišel dirigirat kar trikrat. Prvič bo tu 30. julija s svojim Orkestrom Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Na tem koncertu bodo med drugim izvedli uverturo v Wagnerjevo opero Tannhäuser, sicer pa se wagnerjanski vrhunec obeta v začetku septembra, ko se bodo gostje iz Sankt Peterburga vrnili s celotno operno sceno za prva dva dela slovite Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan – torej za Rensko zlato (2. septembra) in Valkiro (3. septembra). Druga dva dela tetralogije, Siegfried in Somrak bogov, bosta na sporedu prihodnje leto.
Med ruskimi gosti velja posebej omeniti Zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Peterburga, ki bo nastopil tudi v Kostanjevici na Krki in Kranjski Gori. Tu bo tudi sloviti violončelist Aleksander Rudin (12. avgusta), festival pa je Rusom zaupal še zaključek festivala, in sicer bo Akademski državni balet Borisa Eifmana predstavil svojo novo produkcijo, balet Bratje Karamazovi, ki jo na matičnem odru premierno postavljajo ravno v tem mesecu. 9. in 10. septembra se bo festival z njimi tudi zaključil.
Spomin na drugega jubilanta, Verdija, bodo 9. julija z njegovim Requiemom počastili Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor SNG Maribor in operni solisti; 11. julija bodo nastopili tudi solisti Accademie teatro alla Scala, ki jih bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija in bodo odpeli nekaj Verdijevih izbranih arij. Na pobudo županov Ljubljane in Trsta pa bo 10. julija Orkester in zbor Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta izvedel še Rossinijevo Stabat Mater, kar bo nekakšen poklon mesta Trst Ljubljani. Podobne županske navezave se letos obetajo tudi z mestom Sankt Peterburg. V letošnjem programu se je napovedovala tudi izvedba Verdijeve opere Traviata, ki pa odpade.
Za vsakogar se lahko kaj najde
Med vrhunskimi dogodki so včeraj še posebej izpostavili gostovanje Orkestra Gewandhaus Leipzig, ki prihaja z dirigentom Riccardom Chaillyjem. Gostovali bodo dva dni z dvema Devetima simfonijama – 28. avgusta z Mahlerjevo ter 29. avgusta z Beethovnovo, kjer se bodo glasbenikom na odru pridružili tudi ugledni operni solisti (Luba Organášová, Gerhild Romberger, Roberto Saccà in René Pape). Ponovno bo v Ljubljani Béjart Ballet iz Lozane (4. julija), tokrat s štirimi krajšimi baleti, dan prej pa bosta večer samospevov oblikovala naša ugledna operna solista Bernarda Fink in Marcos Fink. Umetniški vodja Brlek je posebej opozoril še na mariborsko baletno produkcijo Romeo in Julija, ki se mu zdi ena najboljših sploh. Na festivalu poskrbijo tudi za lahkotnejši, a še vedno kakovosten program, kamor štejejo koncerte kraljice flamenka Maríe Pagés, nastop Buena Vista Social Club z Omaro Portuondo ter muzikal Briljantina v produkciji Bronowski, ki premierno za oder Križank nastaja na londonskem West Endu in ga bodo v Ljubljani izvedli štirikrat. Kar nekaj koncertov bo tudi komorne narave, zvrstili se bodo bolj v drugi polovici festivala, med gosti pa omenimo denimo violinista Jovana Kalundžijo, flavtista Claudia Arimanyja in harfistko Aleksandro Verbickajo.
Pomembna pridobitev festivala, ki se je nakazala že lani s prihodom mednarodnega orkestra MIO 2012 iz Maribora v Ljubljano, je nedvomno Akademija Branimirja Slokarja. Odslej bo ta projekt, namenjen mladim iz vse Evrope, pod pokroviteljstvom festivala, sicer pa se je 15 uglednih profesorjev zavezalo, da bo v času festivala poučevalo več kot 450 mladih iz 43 držav, kolikor se jih je do zdaj že prijavilo. Festival bo nadaljeval tudi z brezplačnimi in dobro obiskanimi delavnicami za otroke in mlade s področja likovne umetnosti, glasbe, giba in muzikala.
Letošnji festival se bo večinoma dogajal v poletnem gledališču Križanke, saj bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma čez poletje menjali stole; pokrito streho jim bodo letos v glavnem nudili v Slovenski filharmoniji. Največji sponzor festivala je Telekom Slovenije.
