Bratuškova je po koncu sestanka povedala, da je bilo predstavljenih več predlogov, kako do rešitve, a bo glede končnega dogovora potrebno še odločanje po poslanskih skupinah. Sestanki poslanskih skupin naj bi se odvili v četrtek dopoldne, nato pa naj bi se zopet srečali predsedniki strank in vodje poslanskih skupin.

Na mizi je po besedah Bratuškove vrsta vprašanj, za odgovor na njih pa so potrebni novi izračuni na podlagi novih makroekonomskih izhodišč. Ti izračuni bodo podlaga za to, ali je fiskalno pravilo moč uveljaviti že leta 2015 ali je treba njegovo uveljavitev preložiti. Na četrtkovem sestanku vrha politike naj bi padla tudi odločitev glede poteka četrtkove izredne seje DZ.

Iz besed Bratuškove o usodi četrtkove seje ni bilo mogoče sklepati, več pa je po sestanku povedal predsednik SLS Franc Bogovič. Ta je na današnjem sestanku predlagal, da se ob zavedanju, da je fiskalno pravilo v Sloveniji nujno treba vnesti v ustavo stranke dogovorijo, da v četrtek prekinejo sejo in ne glasujejo o spremembi ustave. Sejo bi nato nadaljevali v tednu od 6. do 10. maja in v kolikor bi na podlagi novih izračunov ugotovili, da fiskalno pravilo v sedanji obliki ni moč uveljaviti, bi se razprava vrnila na ustavno komisijo, kjer bi besedilo lahko popravili. Nato naj boi do konca maja pravilo vnesli v ustavo.

Bratuškova je sicer današnje pogovore označila kot zelo konstruktivne, šli pa naj bi v smer, da je fiskalno pravilo za stranke sprejemljivo.

Do leta 2015 ni mogoče uravnotežiti proračuna oziroma javnih financ

Predsednik DZ Janko Veber je poudaril, da je glede na ocene znano, da do leta 2015 ni mogoče uravnotežiti proračuna oziroma javnih financ. Upa, da se bo politični vrh o vpisu fiskalnega pravila v ustavo sporazumel o preložitvi njegove uveljavitve. Želi, da DZ v četrtek s sklepom vrne zakon v obravnavo ustavni komisiji, kjer bi se ga lahko ustrezno popravilo.

"Številke o stanju javnih financ bistveno zožijo prostor razmišljanja o tem, ali bi bilo pravilo treba sprejeti ali stopiti naproti tistim, ki razmišljamo o tem, da bi DZ sprejel sklep, s katerim bi vrnil ustavni zakon v obravnavo ustavni komisiji, kjer bi to besedilo lahko ustrezno korigirati," je pojasnil.

Veber je povedal še, da na današnji vrh političnih strank predsednik republike ni povabljen. "Bom pa vse opozoril, da je predsednik, če danes ne pride do dogovora, pripravljen organizirati še en posvet pod njegovim vodstvom," je dejal in dodal, da bi v tem primeru to lahko zgodilo jutri dopoldne.

Za naglico SDS še iščejo odgovor

Četrtkovo izredno sejo o zapisu fiskalnega pravila v ustavo so zahtevali poslanci SDS, čeprav ima Slovenija za to časa do konca leta. Na vprašanje, zakaj naglica SDS, je Veber odgovoril: "To je vprašanje, na katerega skušamo dobiti odgovor. Do sedaj je bil odgovor tak, da ga je v ustavo treba zapisati zato, da se država ne bo več zadolževala, saj so do sedaj izpeljani ukrepi zmanjšali javni primanjkljaj."

Vendar realni podatki po Vebrovih besedah kažejo, da je temu težko pritrditi. "Zato njihovo ravnanje razumem v smislu, da skušajo vladajočo koalicijo postaviti pred dejstvo, da čim prej sprejme tiste odločitve, ki so potrebne, da čim prej saniramo banke, omogočimo gospodarsko rast ali skozi sistem garancij ali kreditiranja gospodarstva," je ocenil.

Dodal je, da v Evropi poznamo 68 različnih načinov uveljavljanja fiskalnih pravil. Zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno počakati in videti, kako bodo to uveljavljale druge države, saj »imamo časa do januarja 2014«.

Okolje pripravljeno, nalogo treba izvesti

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je dejal, da je temeljni cilj popravka 148. člena uravnoteženje vseh javnih blagajn. Januarja lani je bilo doseženo soglasje parlamentarnih strank, ko je bila oblikovana Janševa vlada pa je predvsem v PS in SD navdušenje ponehalo, je na začetku izpostavil Tanko.

Poudaril je tudi, da je Janševa vlada na tem področju naredila ogromno in hkrati morala prepričevati zavedeno javnost, da so razmere v resnici hujše.

Zadnji adut, s katerim lahko izboljšamo zaupanje in ocene bonitetnih hiš je zapis fiskalnega pravila v ustavo, dodaja Tanko. Če bi fiskalno pravilo na glasovanju padlo, bi to po njegovem mnenju pomenilo situacijo, iz katere se bo Slovenija zelo težko izkopala.

"Če je bila vlada Janeza Janše v enem letu sposobna skoraj prepoloviti javnofinančni primanjkljaj, padel je s 6,4 na 3,7, potem bi morala ta vlada lažje realizirati preostanek naloge," je dejal. Po njegovih pojasnilih je namreč okolje pripravljeno, mednarodne razmere pa kažejo, da je treba to nalogo izvesti.

Tanko: V izrednih okoliščinah zadolževanja možna tudi po 2015

Rešitev, ki je zapisana v fiskalnem pravilu, je po Tankovi oceni dovolj tolerantna, saj so tudi po letu 2015 možna zadolževanja, vendar v izjemnih okoliščinah, kot so npr. naravne nesreče in druge posebne situacije. "Zadeva ni tako togo postavljena, ampak omogoča situacijam primerno tudi drugačno ravnanje," je poudaril.

Meni, da je razprava o tem, da čas za sprejem fiskalnega pravila ni primeren, neosnovana. Opozoril je, da vlada še vedno ni predstavila resnega koalicijskega programa.

Izpostavil je še, da je Janševa vlada nastavila vse ukrepe, da bi bila uveljavitev fiskalnega pravila leta 2015 mogoča, da je pa zdaj vprašanje, kako bo to delo nadaljevala vlada Bratuškove. »Če gre nova vlada v smeri napihovanja javnega sektorja, potem teh ciljev ne more doseči,« je dodal.

Poudaril je še, da so v SDS prepričani, da pošiljanje fiskalnega pravila nazaj k ustavni komisiji niti ni mogoče. "Vrnitev sprejete odločitve na ustavno komisijo ni oprta na prav nobeno poslovniško določbo," je dejal in se zavzel za čimprejšnji sprejem in implementacijo vpisa pravila v ustavo.

Poje: Slovenska politika doslej ni vodila primerne fiskalne politike

Da mora biti proračun uravnotežen, določa že zakon o javnih financah in politika naj začne to določilo spoštovati, pa pravijo v ZSSS in dodajajo, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben. Uravnoteženje proračuna do leta 2015 bi bilo zaradi negativnih učinkov prehitro, menijo. SDS na drugi strani meni, da je zapis pravila v Ustavno nemudno potreben.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje, je izpostavljanje potrebe po fiskalnem pravilu v ustavi zanimivo, saj je že od leta 1999 v zakonu o javnih financah zapisano, da mora biti proračun uravnotežen med prihodki in odhodki.

"To določbo bi morali začeti spoštovati in jo razširiti še na druge blagajne javnega financiranja," meni Pojetova. Ocenjuje sicer, da slovenska politika doslej ni vodila primerne fiskalne politike.

Glede na to, da že zakon določa fiskalno pravilo, se po njenih besedah postavlja vprašanje, kaj bi zapis fiskalnega pravila v ustavo spremenil, izboljšal, karkoli drugače definiral.

V ZSSS se strinjajo, da je fiskalno pravilo potrebno, da pa je treba okrepiti zaveze in odgovornost, da se začne izpolnjevati. Ob predlogu zapisa v ustavo se sprašujejo, kakšne so sankcije, če se bo pravilo ne bo spoštovalo, kdo bo odgovarjal.

V torek so se o zapisu fiskalnega pravila v ustavo že posvetovali predstavniki poslanskih skupin

V torek so se o zapisu fiskalnega pravila v ustavo že posvetovali predstavniki poslanskih skupin, zdaj bo o tem razpravljal še politični vrh. Vprašanje, ali bodo v četrtek poslanci o tem predlogu ustavnega zakona sploh glasovali, ostaja odprto. Srečanja se bosta verjetno udeležila tudi premierka Alenka Bratušek in predsednik republike Borut Pahor.

Pred sejo se na eni strani pojavljajo opozorila pred posledicami, ki bi lahko nastale z zavrnitvijo zakona, na drugi strani pa nekateri svarijo pred takojšnjim sprejetjem te ustavne spremembe. Številni opozarjajo predvsem na negativen signal, ki bi ga Slovenija poslala mednarodnim finančnim trgom, če bi poslanci v četrtek glasovali o fiskalnem pravilu in ga zavrnili.

Predsednik DZ Janko Veber je v torek pojasnil, da so se predstavniki poslanskih skupin pogovarjali ravno o tem. Politični vrh pa bo predvidoma danes popoldne razpravljal, kako nadaljevati postopek glede odločanja o zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Po Vebrovem mnenju ta dogovor kaže na to, da se vsi zavedajo, kako pomembna odločitev je pred poslanci.

Predlog zakona nazaj na ustavno komisijo?

Neuradno naj bi bil sicer na mizi predlog, da bi poslanci po razpravi na seji v četrtek sprejeli sklep, s katerim bi predlog zakona vrnili na ustavno komisijo. A Veber je v torek poudaril tudi, da je o tej ali kateri koli drugi možnosti pred sestankom političnega vrha prezgodaj govoriti.

Izredna seja o zapisu fiskalnega pravila v ustavo, ki so jo zahtevali poslanci SDS, tako ostaja na dnevnem redu. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je namreč v torek pojasnil, da zahteve za sklic ne bodo umaknili, saj "bi bil umik razprave o fiskalnem pravilu slab signal tudi za zunanjo javnost". Če zahteve za sejo ne bi vložili, pa po njegovem mnenju fiskalnega pravila verjetno ne bi nikoli obravnavali.

Zapis fiskalnega pravila v ustavo ves čas podpirajo stranke SDS, DL, SLS, NSi in DeSUS. V največji vladni stranki PS se glede podpore še niso odločili, to naj bi storili tik pred jutrišnjo izredno sejo, medtem ko v SD menijo, da je treba v tem trenutku na prvo mesto postaviti finančno konsolidacijo, šele potem lahko govorimo o ukrepih v zvezi z zapisom fiskalnega pravila v ustavo.

Dobre in slabe strani fiskalnega pravila smo septembra predstavili v Dnevnikovem objektivu.