V nedeljo je načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar s tekaškimi smučmi prekrižaril ves Matajur in opravil okrog 15 kilometrov vzponov in spustov. »Iz vasi Avsa nad Kobaridom sem se povzpel na Mrzli vrh (1359 metrov nad morjem), nato sem se spustil do Svinske planine (1214), od tu pa sem se povzpel skozi Pologe pod vrh Glave (1519) in pod severnim pobočjem Matajurja na Visoko glavo (1540). Spustil sem se v mersinske planine in se povzpel na vrh Matajurja (1642), od koder sem smučal po italijanski strani in po mulatjeri z južne strani zopet prišel na slovensko stran v Tršco,« je svojo tekaško odisejado po Matajurju opisal Likar.
Likar je prepričan, da gre za res velikega medveda
Hvale vreden podvig, o katerem pa vendarle ne bi pisali, če ni bi naš sogovornik skoraj vso pot opažal sledi medveda. Na podlagi sledi in izkušenj je Likar presodil, da se je medved minuli konec tedna premikal od koče Pelizzo čez Skrila pod krajcem v dolinico Tršce ter pod Velikim vrhom skoraj do Svinske planine. »Od tu se je povzpel v bližino Idrske planine in pod Mrzlim vrhom zavil zopet na beneško stran. Nazaj na slovensko stran je prestopil pod Kraguvenco in šel skozi Rupo na Sleme. Od tu se je včeraj dopoldne spustil proti kozji staji nad Jevščkom,« je ocenil načelnik tolminske upravne enote, ki zaradi enormnih sledi tac v snegu hkrati prepričan, da gre za res velikega medveda.
Na sledi manjšega pa je pred 14 dnevi naletel na pogorju Stola na Starijskem vrhu.Iztok Koren iz tolminskega zavoda za gozdove pravi, da je težko je reči, koliko je vseh medvedov v Posočju. »Dva sta prisotna na Matajurju in Starijskem vrhu. Slednji se pojavlja tudi na planini Kuhinja nad Kobaridom. Eden ali dva sta še v Baški grapi. Eden se je prebudil tudi v Lepeni. Gre za stare medvede, ki so tu zadržujejo že več let. V Prodih v Podbrdu se je eden nedavno lotil čebel, na Trnovem pri Kobaridu pa jih je pustil pri miru,« je pojasnil Koren.
»Po navadi postanejo aktivni še 14 dni ali tri tedne prej, ampak zaradi dolge zime letos malce zamujajo«
Asistent na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Hubert Potočnik meni, da je prebujanje medvedov v tem obdobju povsem normalno. »Po navadi postanejo aktivni še 14 dni ali tri tedne prej, ampak zaradi dolge zime letos malce zamujajo,« je povedal Potočnik. So pa toliko bolj opazni, dodaja, ker je sneg še vedno prisoten na vseh višjih legah. »Zelo podobno je na logaški planoti, Hotedršici ali Javornikih. Pravzaprav je zelo težko hoditi po gozdu, ne da bi naleteli na medvedovo sled. To pa ne pomeni, da jih je več. Nobene razlike ni v primerjavi s prejšnjimi leti, le sledljivost je večja zaradi snega.
Po besedah biologa letos medved s hrano nima težav, kajti zaradi globokega snega je bil pogin srnjadi in jelenjadi relativno velik. V prvi fazi po prebujenju namreč išče mrhovino, potem pa presedla na rastlinsko hrano. Ker pa je vegetacija zaenkrat še dokaj skopa se lahko znese tudi nad kakšnim panjem. »Še posebno zato, ker čebelarji še niso pripravljeni na napade, tako da panji še niso zaščiteni z električnim pastirjem. Že čez 14 dni pa se bodo medvedi prehranjevali izključno z čemažem in drugim mladim rastlinjem. Spomladi se na medvedovem jedilniku v 90 odstotkih najde zelena hrana. Predvsem čemaž, ki e mu zato tudi latinsko reče medvedov česen oziroma medvedova čebula,« je pojasnil Potočnik.
