»Basel III postaja tako kompleksen in zapleten, da se lahko sprevrže v svoje nasprotje,« je bil slikovit Kranjec. Koncept nadzora se postavlja pod vprašaj, ne v institucionalnem, temveč vsebinskem smislu. Zato se že pojavljajo ideje, da je treba stvari poenostaviti, je dejal na današnji okrogli mizi o evropski bančni reformi v organizaciji Združenja bank Slovenije (ZBS).
Po Mrakovem mnenju je treba v bančni uniji imeti možnost, da se intervenira v bankah, za katere se izkaže, da je to potrebno, s fiskalnimi sredstvi. »Torej transfer sredstev od davkoplačevalcev iz ene v drugo državo, ki oblikuje pot do fiskalne unije, ki vključuje del transferne unije. To je ključna stvar, ki pa bo zelo problematična,« je napovedal.
Po Kranjčevih besedah se pojavljajo tudi vprašanja, ali je oblika bank kot delniška družba ustrezna, ter ali je model lastnega ocenjevanja tveganj ustrezen. »Pogosto gre za izkoriščanje tega modela, da je kapital čim manjši,« je ponazoril Kranjec.
Pri klasičnem bančništvu so navzoča velika tveganja
V izvedbi bančne unije so po besedah direktorja ZBS Franceta Arharja odprta vprašanja še, kako zmanjšati tveganje v bankah in ali se bo res strogo ločevalo med klasičnim in investicijskim bančništvom. »Slovenija je namreč dokaz, da so tudi pri klasičnem bančništvu navzoča velika tveganja. Zato ne vem, kakšne rezultate bi dala takšna stroga delitev,« je poudaril.
Po mnenju viceguvernerke Banke Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo je pomembno, da se ustrezno razmeji pristojnosti med evropskimi institucijami. Najbolj pa je pomembno to, da so ureditve v območju evra, če ne v vsej Evropi, enotne, sploh glede zaščite varčevalcev in drugih vlagateljev. Tako sistema varovanih hranilnih vlog oz. jamstvene sheme, resolucijskega mehanizma in njihovega financiranja, je naštela.
Cenovna stabilnost je ključna in prednostna naloga ECB. Uredba ji nalaga tudi nalogo bančnega bonitetnega nadzora, ki pa je ključni nalogi podrejena. Če bi ju želeli izenačiti, bi morali spremeniti maastrichtsko pogodbo, je povedala Petra Senkovič iz ECB.
»Če bi države spoštovale pakt o stabilnosti in rasti, danes ne bi nikogar reševali«
Mrak je dejal, da je Evropa že kršila maastrichtsko pogodbo s tem, ko je reševala Grčijo in Ciper. »Od takrat rešujejo sistemsko napako območja evra, saj pogodba mehanizma reševanja sploh nima,« je povzel. Spoštovanje pogodbe pa je pod vprašajem tudi glede prostega pretoka delovne sile, ki je po njegovem dejansko še dolgo ne bom imeli.
Evropa, ki sicer solidno izpolnjuje zavezo povezanosti držav in diverzifikacije gospodarstev, ima tudi velik problem, da bi morala ob monetarni uniji imeti na enaki ravni tudi fiskalno moč. »Če bi države v Evropi spoštovale pakt o stabilnosti in rasti, danes ne bi nikogar reševali,« je dodal.
