Zakona nista idealna, bi pa lahko bila še slabša
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil soglasnost poslancev pri sprejemanju pokojninske reforme in reforme trga dela in poudaril, da je socialni dialog pomembna vrednota družbe, zato je politiki ne smejo podcenjevati. »Ta dva zakona nista idealna, vendar bi lahko bila slabša, če ne bi sodelovali,« je poudaril Semolič.
Zorko pa je spregovoril o nujnih nadaljnjih ukrepih. »Menim, da je nastopil čas, da kakšen delodajalec zaradi kršitev delovne zakonodaje preživi tudi kakšen dan v zaporu,« je poudaril. V ZSSS po njegovih besedah zato pričakujejo, da bodo po sprejetju reforme trga dela takoj pristopili k reformi inšpektorata za delo, okrepiti pa je treba tudi preganjanje kršitev pravic delavcev.
Spremembe ne bodo odpirale novih delovnih mest
Spremembe zakona o delovnih razmerij, ki so jih v okviru reforme trga dela danes sprejeli poslanci, po Zorkovem mnenju sicer ne bodo odpirale novih delovnih mest. Število delovnih mest je namreč odvisno predvsem od pogojev, v katerih gospodarstvo posluje, medtem ko zakon o delovnih razmerjih ureja zgolj in izključno razmerje med delavci in delodajalci, je pojasnil Zorko.
»Zato so zmotne trditve, da smo v Sloveniji nekonkurenčni zaradi delovne zakonodaje,« je poudaril. Spremembe zakona po njegovem mnenju ne bi odpirale novih delovnih mest tudi, če bi bil odpravljen plačan odmor za malico.
Kljub temu pa spremembe zakona prinašajo nekatere pomembne sistemske rešitve, je dejal. Med drugim prinašajo premike pri odpravi segmentacije med določenimi skupinami na trgu dela, pri tem delu pa so bili sindikati po njegovem mnenju uspešni, saj zakon uvaja odpravnine pri zaposlitvi za določen delovni čas.
Delodajalec bo stimuliran za zaposlovanje za nedoločen čas
»To pomeni, da bo delodajalec destimuliran za zaposlovanje za določen čas in stimuliran za zaposlovanje za nedoločen čas,« je pojasnil. Zakon tudi na novo ureja položaj ekonomsko odvisnih delavcev in s tem poizkuša v nekem delu enačiti prekerne zaposlitve z redno zaposlenimi delavci.
Uvajajo se odpravnine za določen čas in kvote agencijskega dela pri uporabniku, kar naj bi pomenilo sistemski premik k temu, da delodajalci ne bi opravljali dela po večini z agencijskimi delavci. Agencijski delavci s tem zakonom pridobivajo na pravno-socialni varnosti. Zakon rešuje tudi problem slamnatih podjetij. Takšen delodajalec bo solidarno odgovarjal za terjatve teh delavcev. Subsidiarna in solidarna odgovornost za terjatve se uveljavlja tudi na področju agencijskega dela.
Ohranili so se denarni nadomestki zaposlenim, sistem odpravnin in sistem letnega dopusta
Delodajalci so zahtevali ukinitev plačanega odmora za malico, ukinitev dodatka za delovno dobo, ukinitev povračila potnih stroškov. Vse to ostaja. Zakon ohranja tudi sistem odpravnin tako kot je danes. Delodajalec mora tudi še naprej navesti razlog, zaradi katerega delavcu daje odpoved pogodbe. Ohranil se je dosedanji sistem letnega dopusta. Odpovedni rok za starejše od 28 let je 80 dni, razen če ni s kolektivno pogodbo o dejavnosti ni določeno drugače. Lahko je torej tudi več ali manj, vendar ne manj kot 60 dni.
Delavec bo lahko dal izredno odpoved ali celo vloži izvržbeni predlog
S spremembo zakona bo delavec, katerega prispevki ne bodo v celoti plačani v obdobju dvakrat zapored ,oziroma dvakrat v obdobju šestih mesecev, lahko dal delodajalcu izredno odpoved. Rok za odpravo zakonske kršitve je po novem tri dni. V kolikor zakonske kršitve ne bo odpravil v predvidenem roku, bo delavec lahko dal odpoved in pridobil na zavodu za zaposlovanje vse pravice. Zakon tudi uveljavlja možnost, da delavec, če mu delodajalec ne izda plače, vloži izvržbeni predlog. To je ukrep, ki bo na eni strani pomagal k večji plačilni disciplini, po drugi strani pa bo preprečeval to, da delodajalci ne bi izplačevali zasluženih mesečnih prejemkov delavcem.
Večje ugodnosti za mlade, ki so vpeti v začasne zaposlitve
Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič pa je izpostavil nekatere novosti, ki jih prinašajo spremembe zakona o urejanju trga dela. »Morda se nekaterim zdi to manj pomemben del reforme, vendar temu ni tako,« je poudaril. Ta po njegovem mnenju predvsem prinaša večje ugodnosti za mlade, ki so vpeti v začasne zaposlitve. »Ogromno truda je bilo vloženega tudi v učinkovito omogočanje večjega obsega socialnega varstva za brezposelne osebe,« je poudaril Lukič. To področje je po njegovem mnenju namreč izrednega pomena v času krize.
Državni zbor je namreč danes brez glasu proti sprejel reformo trga dela, ki jo sestavljata zakon o delovnih razmerjih in novela zakona o urejanju trga dela. Glavna cilja sprememb delovne zakonodaje sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela.
Vizjak: Visoka podpora reformi trga dela kaže na zrelost politike
Potem ko je bilo mogoče na današnji tretji obravnavi reforme v DZ slišati, da zakon o delovnih razmerjih (ZDR) zaradi nesoglasij pri prehodnih obdobjih za varstvo starejših delavcev pred odpovedjo - starejši delavci bodo po novem tisti, ki so dopolnili 58 let ali so pet let pred upokojitvijo - ni usklajen s sindikati, je Vizjak opozoril, da to ne drži.
Kot je dejal, so sindikati želeli, da se prehodno obdobje sklene konec leta 2020, čemur so delodajalci nasprotovali. Pozneje je bilo po njegovih besedah dogovorjeno, da vlada sindikatom popusti pri višini nadomestil za čas brezposelnosti v prvih treh mesecih, pri prehodnih obdobjih za varstvo starejših pa obvelja iztek ob koncu leta 2018.
Odtegnitev podpore reformi s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) pa je minister pospremil z besedami, da so bila pričakovanja malih delodajalcev nerealna in da so temeljila zlasti na nižjih stroških dela oz. umiku plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo. Sam je prepričan, da ta instituta ne vplivata na konkurenčnost oz. prožnost trga dela, če se ne govori hkrati tudi o plačni politiki.
Minister je ob tem izrazil željo, da se bodo delodajalci in delojemalci vendarle čim bolj identificirali z ZDR, saj bo na koncu pomembno, kako ga bodo izvajali in kako bodo odločala sodišča. Eno je namen zakonodajalca oz. to, kar zapiše v zakon, drugo pa je praksa, je izpostavil. Sam sicer ostaja optimist.
Počivavšek: Reforma trga dela minimalni kompromis rešitev
Reforma trga dela, ki so jo danes sprejeli poslanci, je minimalni kompromis rešitev, ki jih je bilo možno uskladiti, je za STA ocenil generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. V Pergamu namreč še vedno nasprotujejo uvedbi začasnih del za upokojence, ki bodo imele po njegovem mnenju "katastrofalne posledice".
Počivavšek je poudaril, da v Pergamu še vedno "nasprotujejo uvedbi začasnih in občasnih del, saj za razliko od nekaterih drugih sindikalnih central ocenjujejo, da bo imela uvedba te prekerne oblike dela katastrofalne posledice za slovenski trg dela in v tem smislu tudi odstopa od nekaterih drugih rešitev reforme, ki gredo v smeri odprave segmentacije na trgu dela".
