Bolje od sprejemanja interventnih ukrepov bi bilo čim prej poskrbeti za sistemske spremembe v zdravstvu, meni Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov. Zakonodajo, ki bi prinesla sistemske prihranke, bi bilo po njegovem mogoče pripraviti v nekaj mesecih in sprejeti jeseni, če je volja.
»Veliko lobijev si želi, da ostane, kot je«
V vmesnem času pa si »ne smemo dovoliti, da bi bolnišnice bankrotirale«, je opozoril Bešič Loredan. Če ima kakšna bolnišnica še posebej hude težave, je po njegovem smiselna tudi finančna injekcija države. »Zagotovo pa ni na mestu interventna zakonodaja, če lahko stvari na svoje mesto postaviš drugače,« meni.
Dejal pa je, da morebitne finančne injekcije ne smejo priti brez odgovornosti. Zato je pomembno, da menedžment v zdravstvu ne bo v rokah politike, sveti zavodov (bolnišnice in zdravstveni domovi) pa se morajo preoblikovati v kompetentne organe. »Veliko lobijev si medtem želi, da stanje ostane, kakršno je. V sedanji netransparentnosti lahko odteče veliko denarja. Tega pa je danes manj, kot ga je bilo, zato se lahko zdravstvenemu sistemu brez sprememb zgodi kolaps. Namesto da bi ga nadgrajevali, se v sistemu že 20 let ni zgodilo nič,« opaža. V takih razmerah so pravice pacientov v praksi vse manjše in vse bolj odstopajo od košarice pravic na papirju, kot so že opozorili zastopniki pravic pacientov, je dodal.
Po besedah Bešiča Loredana je za začetek treba prednostno poskrbeti tudi za zaposlovanje mladih zdravnikov. Če bo šlo naprej s sedanjim tempom, bo po njihovih izračunih do konca leta brezposelnih že okoli 300 mladih zdravnikov z opravljenim strokovnim izpitom, trenutno pa jih je na zavodu za zaposlovanje okoli 100. Ideja Iniciative je obvezni sekundariat, ki zdravnikom omogoči vstop v zdravstveni sistem. »Pol leta bi lahko delali v osnovnem zdravstvu, pol leta pa na sekundarni ravni.« Pomembno je tudi, da se, če je bil Zujf že sprejet, upokojijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje, meni Bešič Loredan. Tako bo več prostora za mlade, po njegovih besedah pa bo treba razmisliti tudi o upočasnitvi zaposlovanja tujih zdravnikov.
Za dolgoročno rešitev je treba pripraviti analizo, koliko zdravnikov se lahko v Sloveniji zaposli med letoma 2015 in 2025. »Tega danes nihče ne ve. Načrtne politike doslej ni bilo, rezultat pa so brezposelni mladi zdravniki, ki jih je država pred tem šolala.« Poleg rešitev za mlade zdravnike medtem prednostno pripravljajo tudi predlog za rešitev problema javnih naročil, ki so eno od premalo transparentnih področij v zdravstvu, je povedal Bešič Loredan.
Ukrepi ne smejo postati izgovor
Pri pripravi predlogov o prihodnosti zdravstva Iniciativa sodeluje z drugimi zdravniškimi organizacijami, med drugim tudi z Zdravniško zbornico Slovenije. Njen predsednik prim. Andrej Možina se strinja, da interventni ukrepi ne smejo postati izgovor za odlaganje sistemskih sprememb, ki bi na primer posegle v organizacijo v zdravstvu, a so po njegovem kljub vsemu potrebni.
»Kriza se poglablja, že doslej pa je prinesla velike probleme. Ko je izpad v zdravstveni blagajni tako velik, ga je treba nemudoma nadomestiti, da bo lahko zdravstvo delovalo v normalnih razmerah. Hkrati pa je treba poskrbeti za sistemske spremembe, sicer bomo imeli le gasilske ukrepe, čez tri mesece pa bomo znova iskali denar,« je opozoril. V zadnjem desetletju je bilo precej razmišljanja in govorjenja o spremembah v zdravstvu, ukrepanja pa bolj malo, se strinja Možina.
