Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru so 40-letnico fakultete zaznamovali tudi z mednarodno konferenco s področja obveščevalno-varnostne dejavnosti. Cilj konference z naslovom Sodobni podporni obveščevalni sistemi je po besedah Podbregarja izmenjava mnenj o razvoju na tem področju med praktiki ter raziskovalci in pedagogi iz Sloveniji in širše regije.
Kot je pojasnil direktor konference, se na obveščevalno-varnostnem področju na eni strani razvija informacijsko področje, ki predstavlja podporo obveščevalni dejavnosti, na drugi strani pa družboslovno oziroma analitično področje.
Poudarek na vzpostavljanju kakovostnega civilnega nadzora
Na Fakulteti za varnostne vede obveščevalno-varnostno dejavnost sicer v prvi vrsti poučujejo z vidika vzpostavljanja kakovostnega civilnega nadzora, je pojasnil Podbregar. Dejansko pa poučujejo tudi o vseh novostih, ki pomagajo k razvoju dejavnosti na področju podpore odločanja.
Predstavitve na današnji konferenci so se med drugim dotikale tudi organizacijskega vidika obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. V tem smislu je Podbregar poudaril, da podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem določenih analitičnih orodij, večkrat tarnajo, da s svojimi rešitvami težko prodrejo v sistem, čeprav je zakon o javno-zasebnem partnerstvu dobra podlaga za to. Gre seveda za obveščevalno dejavnost, ki se nanaša na pridobivanje podatkov iz javnih virov, saj obveščevalna dejavnost ne zajema le pridobivanja tajnih podatkov.
Ali potrebujemo dve obveščevalno-varnostni službi?
Na področju državnih obveščevalnih služb pa Podbregar verjame, da bo njihov razvoj v prihodnje šel v smeri zbliževanja Sove in OVS. »Tu se ves čas postavlja vprašanje, ali potrebujemo dve obveščevalno-varnostni službi ali ne,« je pojasnil. Glede na omejenost virov bi tako po oceni Podbregarja veljalo razmisliti o racionalizaciji.
Ena od uvodnih predstavitev na konferenci pa je bila namenjena tudi vprašanju, kako izsledke obveščevalnih služb uporabiti kot dokazna gradiva v postopkih zaradi kriminalnih dejanj. Politološko gledano naj bi se preiskovanje kaznivih dejanj sicer popolnoma ločilo od obveščevalne dejavnosti za nacionalno varnost.
Kljub temu pa so raziskovanja s področja iskanja primernih pravnih rešitev glede uporabe izsledkov obveščevalnih služb za preiskovanje kaznivih dejanj izjemnega pomena. Prav tako je lepa priložnost za pridobivanje strokovnih podlag za morebitne poznejše zakonske rešitve s tega področja današnja konferenca, je še pojasnil Podbregar.
