Po svetu v času velikonočnih praznikov križanje in smrt Jezusa Kristusa obeležujejo z različnimi obredi. Na Filipinih se moški pustijo križati, s čimer prevzamejo Jezusovo bolečino in trpljenje, ki ga je čutil na križu, nekateri se tudi bičajo, drugod po svetu potekajo povorke, s katerimi proslavijo Jezusov križev pot.
Na križ pribili vsaj 24 moških
Na obredu v filipinskem mestu, ki je privabil množico turistov, so na križ pribili vsaj 24 moških, več sto pa se jih je odločilo za bičanje z bambusovo palico.
Križanja na Filipinih kljub nasprotovanju filipinskih škofov potekajo že desetletja. Rimskokatoliška Cerkev sicer vernike poziva, da naj se namesto krvavih ritualov raje udeležijo maš in drugih uradnih praznovanj največjega krščanskega praznika.
Zadnja večerja iz lesa
Tudi v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu, ki v skladu s prepričanjem stoji na mestu, kjer so križali in pokopali Jezusa Kristusa, so kristjani začeli verske slovesnosti na veliki petek. Obred je vodil latinski patriarh Fuad Tval, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na tisoče vernikov in drugih radovednežev z vsega sveta se je v Jeruzalemu udeležilo tradicionalne procesije križeve poti po Vii Dolorosi s 14 postajami, ki označujejo mesta, na katerih je Jezus omagal med nošenjem težkega lesenega križa. Nekateri so del poti, ki so jo vodili frančiškanski menihi, nosili težke križe.
Slovaški kipar, 29-letni Peter Srank, pa je iz lesa ustvaril kipe v naravni velikosti, s katerimi je poustvaril 'zadnjo večerjo' Jezusa s svojimi apostoli.
Fotografije si oglejte v galeriji.
Čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja
Verniki bodo danes po cerkvah brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob. Po evangeličanskih cerkvah pa pri bogoslužjih na današnji dan oltar pogrnejo s črnim prtom in nanj postavijo trnjevo krono.
Obred velikega petka bo danes popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil tudi papež Frančišek, zvečer pa bo z verniki z vsega sveta molil še križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu. Premišljevanja ob posameznih postajah križevega pota je letos pripravila skupina mladih iz Libanona.
Slovesnosti ob velikem petku bodo danes potekale tudi v Jeruzalemu in drugod po svetu, obrede velikega petka pripravljajo tudi po slovenskih cerkvah.
Strogi post
Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki ga sestavljata še veliki četrtek in velika sobota. Ti dnevi kristjane uvedejo v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja, ki bo v nedeljo. Priprave na praznik se sicer začnejo z začetkom postnega časa, to se zgodi dan po pustu. Na ta dan, ki se imenuje pepelnična sreda, in na veliki petek pa za vernike velja strogi post.
Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos obeležil pet tednov pozneje.
