Seznam javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev na vodstvenih položajih, za katere se je izkazalo, da so njihova diplomska, magistrska ali doktorska dela plagiati oziroma so tega osumljeni, se širi. Na njem se je znašla tudi Brigita Kidrič, direktorica postojnskega zavoda Znanje, javnega zavoda za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in druge dejavnosti, ki je leta 2008 na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru univerzitetni študij smeri organizacija dela zaključila z diplomskim delom Model razgovora s sodelavcem.
Preden je bila imenovana za direktorico zavoda Znanje, je več let zasedala mesto direktorice občinske uprave občine Postojna, pri tem pa je zanimivo, da je diplomirala zgolj en dan preden je bila leta 2008 ponovno imenovana za direktorico (le na podlagi internega natečaja), s čimer je zadostila formalnim pogojem za zasedbo delovnega mesta. Sicer pa je Kidričeva ves čas veljala za tesno sodelavko nekdanjega postojnskega podžupana Zvonka Černača, zdaj poslanca in podpredsednika SDS, sicer tudi ministra za infrastrukturo in prostor v zadnji Janševi vladi. Kidričeva naj bi se na visok položaj na občini Postojna povzpela prav ob podpori SDS.
»Kopiraj-prilepi« iz vladnega gradiva?
Da z diplomsko nalogo Kidričeve domnevno ni vse tako, kot bi moralo biti, nas je opozoril anonimni vir, ki je očitno tudi dober poznavalec zakulisnega dogajanja na občini Postojna.
Diplomsko delo smo preverili tudi sami in pokazalo se je, da je velik del diplomske naloge identičen oziroma zelo podoben sklopom besedila iz dveh gradiv kadrovske službe Vlade RS iz leta 2003 na temo letnega razgovora s sodelavcem (Letni pogovor s sodelavcem in Vodenje letnega pogovora s sodelavcem), kar je tudi predmet diplomske naloge, pri čemer pa vir v besedilu ni nikjer naveden, v literaturi pa je navedeno le drugo gradivo, a tudi to napačno.
V teoretičnem delu naloge si tako neposredno sledi kar devet strani, ki so tako rekoč dobeseden prepis iz gradiva, skupno pa je vseh strani, na katerih se v bolj ali manj dobesedni obliki pojavijo deli iz vladnih gradiv, skoraj 30. Obsežni izseki iz omenjenih gradiv so v diplomskem delu ponekod le nekoliko preoblikovani oziroma prirejeni, na primer prihodnjik je zamenjan s preteklikom, kar vzbuja sum, da naj bi avtorica tuje delo predstavila kot svoje avtorsko. Tudi del slikovnega gradiva je enak kot v vladnem gradivu, vendar to ni navedeno.
Nekateri drugi deli naloge, ki niso ustrezno opremljeni z viri, se v enaki obliki pojavljajo tudi v drugih diplomskih delih. Tudi sicer je navajanje virov v nalogi domnevno pomanjkljivo, površno in celo nepravilno.
Dekan, ki je bil tudi mentor, se bo iz postopka izločil
Dr. Marko Ferjan, dekan fakultete za organizacijske vede, ki je bil tudi mentor Brigite Kidrič, nam je povedal, da bodo na podlagi prejete prijave domnevnega plagiatorstva začeli postopek preverjanja v skladu s statutom in drugimi akti Univerze v Mariboru in fakultete za organizacijske vede. Ferjan se bo, glede na to, da je bil tudi mentor diplomantki, izločil iz vseh opravil, ki pomenijo vodenje ali odločanje v postopku, za sklicevanje in vodenje sej senata, na katerih se bo ta zadeva obravnavala, pa je pooblastil prodekanjo dr. Evo Jereb.
Ferjan nam je še povedal, da je na problem citiranja in navajanja literature študentko Brigito Kidrič izrecno opozoril tudi v recenziji njene diplomske naloge. »Po drugem pregledu osnutka diplomske naloge sem štel, da je diplomska naloga v delih, ki niso označeni kot citati, njeno avtorsko delo,« je dejal Ferjan. Poudaril je še, da v času, ko je Kidričeva pisala diplomsko nalogo, na fakulteti še ni bilo obveznega elektronskega preverjanja plagiatorstva niti mentorji niso imeli programskega orodja za to ter da prav tako ni bil seznanjen z zgoraj omenjenimi navodili Vlade RS.
Za komentar smo vprašali tudi Kidričevo, ki nam je odgovorila le, da z zadevo ni seznanjena in da je zato ne more komentirati.
Zavod z madežem
Dodajmo, da je bila Brigita Kidrič za direktorico takrat na novo ustanovljenega zavoda Znanje imenovana leta 2010. Takrat je dejala, da po večletnem delu na občini sprememba zanjo pomeni izziv in priložnost za nadgraditev dela. Svet zavoda jo je sicer izbral med številno konkurenco, čeprav so bili do njenega imenovanja zadržani tudi strokovni delavci zavoda in del občinskih svetnikov. V javnosti so se zato pojavila ugibanja o ozadju imenovanja Kidričeve na drugo delovno mesto tik pred volitvami in v času, ko je imela v domnevno vnaprej premišljeno izbranem svetu zavoda in občinskem svetu zagotovljeno podporo.
Zavod se je znašel v središču pozornosti, ko mu je občina kljub ostremu nasprotovanju strokovne javnosti, zaposlenih, sveta Notranjskega muzeja, ministrstva za kulturo, Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter drugih ustanov konec leta 2010 pripojila Notranjski muzej ter tako po besedah kritikov muzeju odvzela samostojnost in avtonomijo ter ga degradirala v odvisnost od občinskih uprav.
