Za navijači slovenske nogometne reprezentanca je še en črn petek. Potem ko se je po vodstvu z 1:0 zdelo, da so vendarle našli zmagovalne tirnice, se je četrtič ponovila zgodba iz teh kvalifikacij. Nadaljevanje je bilo namreč neprepričljivo, Slovenija pa je znova izgubila. Ker ima le tri točke iz petih tekem, se velika večina strinja, da je vstopnica za svetovno prvenstvo že izgubljena. A ne tudi Jasmin Kurtić. Nogometaš iz Bele krajine je bil na igrišču eden svetlih sončnih žarov. Spominjal je na najstnika, ki čez vodo skače, kjer je most. A so bili skoki (podaje s peto, prodori, agilnost...) večinoma uspešni. Podobno mladostniško iskrivo, ambiciozno in predano, morda celo naivno, so zvenele njegove besede po tekmi.
»Nič ni izgubljenega,« je izstrelil in hitel razlagat, da se Slovenija še vedno lahko uvrsti na spektakularno tekmovanje v Braziliji. »Težko sem se boril, da sem prišel do reprezentance. Iz čiste ničle sem prišel sem in ne obupam kar tako. Enako velja za vso reprezentanco s trenerskim štabom na čelu. Mi gremo do konca,« je bil odločen. Torej bo treba za začetek zmagati na vseh preostalih petih tekmah? »Tudi, če bo treba. Ampak ni pomembno zmagati na vseh tekmah, temveč je pomembno, da bo naš pristop takšen, kot je bil na tekmi z Islandijo. Če bo tako, problemov ne bi smelo biti.« Njegova pot do reprezentance in elitne italijanske lige je bila resnično trnova. A o tem kasneje. Najprej je bil čas za analizo tekme z Islandijo. Tudi tukaj Kurtićev optimizem ni popuščal. »Islandci niso pokazali nič. Nula! Dvakrat so na gol streljali in dali dva gola,« je dejal. A zmagali so. Nekaj so menda že pokazali. »Vam jaz povem, da niso pokazali nič. Resda so dali dva gola, ampak glede igre niso pokazali nič. V nogometu imaš lahko srečo. Mi smo imeli igro, oni pa srečo.« Ta pa menda, vsaj tako pravi starodavna in v nogometnih krogih nadvse čislana modrost, spremlja hrabre. »Drži. Islandci so hrabri, a ne vem, do kdaj bodo. Mi smo še bolj hrabri od njih.« A Slovenija je izgubila. »Treba je imeti tudi nekaj sreče,« se 24-letni vezist ni dal.
Dajal je vtis, da ga optimizem ne bi mogel nikoli zapustiti in da slepo verjame v svoje sposobnosti ter sposobnosti reprezentance. Videl je še nekaj, kar so videli tudi drugi. Nekaj, kar je bilo po grotesknih prestavah v letu 2012 mogoče pričakovati: »Napredek v igri je bil viden. Tekma proti Islandiji in drugi polčas proti Bosni in Hercegovini povesta vse. Dali smo vedeti, da lahko tudi mi igramo. Lahko smo zadovoljni z našo igro, ne moremo biti pa zadovoljni s tem, da na poceni način dobivamo zadetke. Popraviti moramo koncentracijo, ko smo oddaljeni 20 metrov od našega gola.« Kazalo je, da se je Kurtić hitro navzel idej Srečka Katanca. O selektorju je govoril spoštljivo. »Selektor nas je spodbujal. Po tekmi in med polčasoma nam je povedal lepe besede. Rekel je, naj damo glave gor in da nikoli ne smemo obupati. Pri njem smo vseskozi sproščeni. Ko je prvič prišel na zbor, je dejal, naj igramo, kot znamo. Naj se dokažemo na igrišču, kajti to je edino, kar šteje.«
Nato je prišel čas za skok v preteklost. V dneve, ko Jasmin Kurtić ni bil zvezdnik Palerma, temveč je moral napeti vse stile, da si je prislužil vsakdanji kruh. Od tod očitno izvira njegova nepopustljivost in slepa vera v uspeh. »Sem iz Bele krajine, če veste, kje je to. Osem ur na dan sem delal. Varil sem, brusil in podobno ter zraven treniral. Bilo je izjemno naporno. V klubu nisem prejemal plače po štiri, pet mesecev. Tako sem živel le od plače, ki sem jo dobival v službi.« Na takšen način je njegovo življenje potekalo pet let, nato so ga v svoje vrste povabili Goričani, kjer je nemudoma zablestel in po le pol leta prestopil k Palermu. Da mu je pomagal k uspehu, je še posebno hvaležen Tomažu Kavčiču, sedanjemu selektorju mlade reprezentance. »Kavčič je legenda! Takšne osebe in takšnega trenerja, kot je on, ni na vsem svetu,« je z izbranimi besedami govoril o možu, ki ima nos za mlade igralce in ki je pomembno vplival na Kurtićevo kariero. »On je bil glavni akter v moji karieri. Od srca se mu zahvaljujem. Veliko mi je pomagal. Tudi ko mi ni šlo, sem pri njem igral, ker je vedel, da sem talentiran. Opazil me je, ko sem bil pri kadetih in mi dal priložnost v članski ekipi Bele krajine,« je sklenil Jasmin Kurtić in odhitel proti Palermu, kjer je v enakem položaju kot v reprezentanci, na zadnjem mestu. Toda Belokranjec se nikoli preda.
