Kako težko se je bilo spraviti v tekmovalni ritem na skandinavski turneji, potem ko ste na svetovnem prvenstvu osvojili dve kolajni?

V glavi je bil potreben kar velik preklop. Na začetku turneje sem bil še vedno v filmu uživanja in slavja. Zalotil sem se pri mislih, da bo tudi naprej šlo vse tako, kot bi pritiskal na avtomat in nizal visoke uvrstitve. Prvič sem bil v takšnem položaju nosilca kolajn, kar je bila dobra šola, da sem znova iz tekme v tekmo stopnjeval kakovost svojih predstav. Ko sem bil v Lahtiju kot najboljši Slovenec na 18. mestu, sem občutil vse zakonitosti vzponov in padcev v vrhunskem športu. Če se boš pri padcih nekaj naučil, se boš znova hitro dvignil.

Na kakšni ravni je vaša forma?

Na takšni, kot je bila na svetovnem prvenstvu.

Ali je ob koncu dolge sezone, v kateri ste imeli že 34 tekem, ostalo v vaših baterijah še kaj energije za finale v Planici?

Malo med zdeluje utrujenost. Toda ko se bom podal na ogrevanje, bo enostavno izginila. Energijo mi bodo dali gledalci, ko jih bom zagledal z vrha naleta. Ker gre za letalnico, ti pogled v globino nažene dodaten strah, da v glavo in noge poženeš še več koncentracije.

Vam bo prvi dan nekoliko lažje. Ker ste med najboljšimi desetimi v posebnem točkovanju poletov, ste že uvrščeni na tekmo v petek, zato vam ni treba iti v kvalifikacije.

Po eni plati je lažje, a obenem moraš biti pozoren, da vse skupaj ne vzameš s preveliko lahkoto. Če moraš v kvalifikacije, iz poleta v polet dvigaš kakovost nastopa. V primeru, če vse tri serije za trening opraviš s kančkom lagodja, se pojavi prevelika luknja med treningom in tekmo.

Vaš izkušnje s Planico niso najboljše. Ko ste leta 2011 debitirali, niste blesteli, lani ste bili zaradi poškodbe samo gledalec.

Prvič še nisem znal v zraku delati vseh elementov in gibov za letenje, ki sem se jih naučil v zadnjih dveh letih. Za Planico je potrebnega obilo znanja, saj je specifična letalnica, na kateri je prelomna točka pri 185 metrih. To je meja, do katere je seveda treba ohraniti čim več hitrosti, če želiš resnično dolg polet.

Vaše tekmovalne želje v Planici?

Sploh se ne obremenjujem z rezultatom. Sposoben sem biti prvi ali trideseti. Želim si veliko gledalcev in dolge polete.

Ali Robert Kranjec v boju za mali kristalni globus lahko nadoknadi 98 točk zaostanka za Avstrijcem Gregorjem Schlierenzauerjem?

Dokler so teoretične možnosti, je treba vztrajati in se boriti. Stavim na Robija, saj je v Skandinaviji dvignil formo že na skakalnicah, zdaj pa prihaja na letalnico, kjer se počuti kot v dnevni sobi. Že lani je bil tretji v Oslu in je nato zmagal v Planici, zato ni ovir, da vsega skupaj ne bi ponovil. Slovenci mu lahko pomagamo tako, da se nas čim več zrine na mesta med Robijem in Gregorjem.

Zaradi kolajn ste imeli veliko dodatnih obveznosti.

Na sprejemih sem poln energije. Ko sem prišel s sprejema v Ljubljani, ki je bil resnično veličasten, sem doma le padel v posteljo, a kot vidite sem pred vami znova spočit. Ne glede na obveznosti so sprejemi dobra stran športa, ko vidim, koliko imamo oboževalcev. Ko vidim, koliko ljudi bo spremljalo naše nastope in uspehe, se še lažje podam na treninge.

Ali ste ob pogledu na veliki globus alpske smučarke Tine Maze pomislili, da ga boste tudi vi osvojili v smučarskih skokih?

Nekajkrat. Imam dobre temelje, na katerih bom trdo delal, da ga enkrat zares osvojim.