Slovenska okoljska zakonodaja predpisuje, da morajo vsi lastniki objektov na območjih z redko poselitvijo oziroma tam, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, do leta 2017 obstoječe pretočne greznice zamenjati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Kupci te naprave so zaradi naložbe upravičeni do zmanjšanja dajatve za obremenjevanje okolja za kar 90 odstotkov, a le, če komunalno podjetje napravo pregleda in ji tudi izda pozitivno oceno.
Neustrezne analize ali nedelujoče naprave?
Ponudnikov naprav je sicer veliko in vsi po vrsti zagotavljajo, da njihove naprave delujejo brezhibno. Pri odločitvi za nakup se niti objavljen seznam na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) ne izkaže za preveč koristnega. Kajti kot je razložil Dušan Butina z GZS, so čistilne naprave uvrstili na seznam, če so le-te imele ustrezno dokumentacijo, ki potrjuje, da je čistilna naprava gradbeni proizvod v skladu z zakonodajo. A to ne dokazuje, da naprava pravilno deluje. Povedano drugače, nakup naprave s seznama ne prinaša zagotovila, da bo ta dobila pozitivno oceno – le-to izda izvajalec javne službe – zaradi nedelovanja pa lastnika lahko oglobi okoljski inšpektor.
Bralec, ki želi ostati anonimen, je predlani vgradil malo čistilno napravo H2e, proizvajalca Eko Gea, ki je uvrščena na omenjen seznam GZS. Sprva je bil z njo zadovoljen, zato je bil toliko bolj presenečen, ko je poleg negativne ocene dobil še kazen okoljskega inšpektorja. Čistilna naprava tedaj ni bila več v garanciji, nakup nove pa bi pomenil več kot dvakratni strošek.
Direktor podjetja, Nejc Đorđič, se zagovarja, da so njihove čistilne naprave ustrezno testirane in da je dejavnikov za uporabnikovo negativno oceno lahko več – od nepravilne uporabe pa do nepravilne vgradnje. Zatrjuje, da imajo njihove naprave garancijo pet let, do zdaj pa so prejeli le eno reklamacijo. Tudi na Tržnem inšpektoratu nimajo prijave zoper njih. Goran Đorđič, projektant naprave, opozarja, da se ljudje z napravami obnašajo kot s kanalizacijo, in da bi se stranke pred nakupom morale poučiti o pravilni uporabi. Ne strinjata pa se z analizami komunalnih podjetij, saj naj bi ta morala opravljati analizo tako vstopne kot tudi izstopne vode, to bi po njunem šele pokazalo dejanski čistilni učinek. Menita, da bi morale analize izvajati druge ustanove, denimo Zavod za zdravstveno varstvo, saj naj bi komunalna podjetja z ocenami manipulirala. Prav zato so na okoljski inšpektorat prijavili Komunalno podjetje Velenje.
Nataša Uranjek Ževart z omenjenega komunalnega podjetja je razložila, da imajo uporabniki z negativno oceno dvomesečni rok za odpravo nepravilnosti, in da opaža, da običajno vsem, razen lastnikov H2e, uspe odpraviti napake, ter da so v tem primeru lastniki nasedli »agresivni in dobro pripravljeni« reklami. Dejala je, da je razlog podjetja Eko Gea za pritožbo na inšpektoratu nepravilna ocena obratovanja, a da za to nimajo nobene pravne osnove, saj je v prekršku ravno lastnik naprave H2e in ne Komunalno podjetje Velenje. Pravi, da so sami ugotovili, da nobena od malih komunalnih čistilnih naprav omenjenega podjetja ne deluje, kar so potrdili tudi v laboratoriju s kemijsko analizo iztoka. A tega, zakaj naprava ne deluje, kot je navedeno v proizvajalčevi izjavi o skladnosti, ne vedo.
Težave s čistilno napravo H2e imajo tudi na komunalnem podjetju Slovenska Bistrica. Kot je povedala Jerneja Zorko, pozitivnih izkušenj ob analizah s tovrstnimi napravami nimajo, ter da je naprava daleč od tega, da bi dosegala predpisana merila. V občini Oplotnica je vgrajena večja komunalna čistilna naprava istega proizvajalca, katero so popravljali že dvakrat. Poudarja, da so analize verodostojne, saj jih niso opravljali sami, temveč akreditiran laboratorij.
Ustrezna dokumentacija ni dovolj
Komunalno podjetje lahko prvi pregled izvede po vsaj treh mesecih od vgradnje in ne kasneje od devetih mesecev. Tina Berčič z Javnega holdinga Ljubljana opisuje, da pregledajo iztok očiščene komunalne vode in šele če ustreznosti iztoka na prvi pogled ne morejo presoditi, vzorec pošlje v laboratorij. Butina dodaja, da ne pregledujejo le dokumentacije, temveč tudi denimo redni odvoz blata, ustrezno kapaciteto naprave, pravilno vgrajenost in vzdrževanje, pregledajo pa tudi, ali so priklopljene res samo fekalne vode, ne pa tudi meteorne oziroma tuje vode. Komunalne službe opozarjajo, da ima zelo pomembno vlogo tudi lastnik – torej, da izbere pravilno velikost ter pravilno ravna z odpadnimi vodami, kar je tudi edina možnost, da je končna ocena pozitivna. Da ne zadostuje le ustrezna dokumentacija, temveč je za pozitivno oceno potrebno pravilno delovanje naprave, potrjuje tudi Sebastjan Zupanc s Komunalnega podjetja Tržič.
Da bi se izognili negativni oceni in možni globi, tako Berčičeva kot tudi Bratina svetujeta, naj se za popravilo naprave uporabniki uskladijo s ponudnikom, bistveno pa je, da uporabniki delovanje naprave spremljajo še v času garancijske dobe. Berčičeva dodaja, da je zelo pomembno pravilno vzdrževanje naprave, naročanje odvoza viška nastalega blata ter preverjanje iztoka, ki da mora biti bister. Svetuje še, da se vsi kupci pred nakupom pozanimajo o referencah naprave, opravijo ogled že obratujoče, ter se o nejasnostih posvetujejo z izvajalcem javne službe.
