Vlada se strinja z mnenjem Zavoda svetega Stanislava, da je 86. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki določa, da država oziroma lokalne skupnosti zasebnim šolam namenjajo 85 odstotkov sredstev za posameznega učenca, v nasprotju z ustavo. Takšno stališče pa je najmanj presenetljivo, saj bi pričakovali, da bi vlada predlagala njegove spremembe, če zakon ocenjuje kot protiustavnega.
Nekdanji poslanec NSi se počuti neenakopravnega
Zavod svetega Stanislava se je skupaj z nekaterimi starši obrnil na ustavno sodišče lanskega novembra. Ocenjujejo namreč, da bi morale biti tudi zasebne in ne le javne šole polno financirane iz državnega oziroma lokalnih proračunov. »Od ustavnega sodišča želimo izvedeti, ali je 86. člen ZOFVI skladen z ustavo, po kateri je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Osnovna šola Alojzija Šuštarja (torej prva katoliška osnovna šola pri nas, op. p.) mora spoštovati določila, ki veljajo za vse druge osnovne šole v Sloveniji, torej ima enake pravice in dolžnosti, z izjemo pravice do financiranja,« nam je pobudo včeraj obrazložil direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar. Po poročanju Družine je pobudo na sodišče naslovil tudi nekdanji poslanec NSi Anton Kokalj, ki je ob odprtju omenjene šole leta 2008 dejal, da »sedanja ureditev postavlja starše, ki želimo otroke vpisati v zasebno šolo, v neenakopraven položaj, kar je neustavno«.
Za nekdanjega šolskega ministra dr. Slavka Gabra – veljavna ureditev je bila sprejeta v času njegovega ministrovanja in so jo podprli tudi takrat koalicijski krščanski demokrati – je zgodba preprosta, trenutna ureditev pa sredinska. »Naša ustava se izpolnjuje: vsak lahko vpiše svojega otroka v javno šolo pod enakimi pogoji. Še več, Slovenija spada med države, ki dobro sofinancirajo tudi zasebno pobudo na tem področju. To, da bi bile države dolžne enako financirati zasebno pobudo na različnih področjih, bi imelo resne posledice. Po mnenju evropskega sodišča je država sicer dolžna omogočiti ustanovitev zasebne šole, ni pa je dolžna financirati. Kaj šele da bi jo bila dolžna enako financirati kot javno šolo,« poudarja Gaber.
SDS je takšno rešitev predlagala v času ministra Zvera
A se sedanja ministrska ekipa s pobudniki ustavne presoje strinja. »Vlada meni, da je izpodbijani zakonski ukrep v neskladju z ustavo, saj je z njim brez utemeljenega razloga (nesorazmerno) prekomerno poseženo v svobodo izobraževanja in pri osnovnošolskem izobraževanju tudi v pravico do brezplačnega dostopa do izobraževanja, do enakosti, v pravico staršev do svobodnega izobraževanja in vzgajanja svojih otrok in v svobodo vesti, pri čemer je treba poudariti, da te zasebne šole izvajajo javno veljavne programe,« so sporočili po včerajšnji vladni seji. Gabra pa takšna odločitev Janševe ekipe ne preseneča: »Javni šolski sistem ji predstavlja velik trn v peti. Ko se vse skupaj poveže še z vladnim interesom za sodelovanje z rimskokatoliško cerkvijo in za preurejanje družbe, potem dobiš dva razloga, zakaj se zavzema za tako rešitev.«
Nekdanji šolski minister dr. Igor Lukšič pa mnenje vlade ocenjuje kot strankarsko in ne kot državno stališče. »SDS je takšno rešitev predlagala v času ministra Milana Zvera, a je rešitev umaknila, saj zanjo ni dobila podpore niti v koaliciji. Ker velika večina v parlamentu in v javnosti temu nasprotuje, poskuša priti do stoodstotnega financiranja privatnih šol prek sodne veje oblasti. Tako nam desnica krade državo,« je oster Lukšič.
Sprenevedanje ministrstva za izobraževanje
Ob oceni ministrske ekipe, da je del ZOFVI v nasprotju z ustavo, pa se postavlja tudi vprašanje, zakaj vlada ni predlagala sprememb tega člena oziroma ali to pripravlja zdaj. Kot so nam dejali na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, lahko vlada »v trenutku, ko je pobuda neodvisnega vlagatelja vložena pri ustavnem sodišču, v okviru svojih pristojnosti oblikuje zgolj še mnenje o vloženi pobudi«. Kar pa ne drži. »Vlada lahko kadar koli – tudi v času postopka presoje določenega zakona pred ustavnim sodiščem – predlaga državnemu zboru v sprejem spremembo zakona, ki naj bi odpravila kršitve človekovih pravic, ki se po njenem mnenju vršijo na podlagi izvrševanja takega zakona,« poudarja nekdanji generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Erik Kerševan. In dodaja, da so primeri, ko bi se vlada strinjala s protiustavnostjo predpisa, ki je izpodbijan pred ustavnim sodiščem, zelo redki: »Načeloma je mogoče pričakovati, da je vlada zakon, ki ga je izvajala, štela za skladnega z ustavo in zato tudi ni predlagala njegovih sprememb oziroma sama začela postopka presoje njegove skladnosti z ustavo pred ustavnim sodiščem«.
