V svetu trgovine že od nekdaj velja pravilo, da lahko kupec kupljeno blago, če z njim ni zadovoljen, zamenja ali celo vrne. Manj običajno je, lahko rečemo celo, da gre za povsem neobičajen in nepričakovan dogodek, če z izdelkom nezadovoljen kupec svoje nezadovoljstvo izrazi tako, da trgovca, ki mu je prodal izdelek sumljive kakovosti, prijavi tržnemu inšpektorju, ta pa namesto trgovca denarno oglobi kupca.
Ta za naše prostore nenavaden, nepričakovan in težko razumljiv primer se je prejšnji mesec zgodil Samuelu Kavčiču iz Črnomlja, ko je pri tamkajšnjem obrtniku, pooblaščenem za prodajo in servisiranje kmetijskega in vrtnega orodja, kupil rezervni del za svojo motorno žago švedskega prodajalca. Da je kupil mačka v žaklju, je ugotovil, ko je prišel domov in ob poskusu zamenjave dela spoznal, da mu je obrtnik prodal neustrezen, torej napačen del. Ko ga je odnesel nazaj, mu je ga je obrtnik sicer zamenjal za pravega, a se je izkazalo, da ta ni izdelan pri švedskem proizvajalcu žag, temveč da gre za nadomestek, izdelan nekje v Avstraliji. Ker na prodajnih policah originala ni bilo, se je bil Kavčič prisiljen sprijazniti z nadomestkom, ne pa tudi s ceno, ki je bila do centa enaka, kot da gre za izvirni, torej švedski kos naprave. Kupec namreč zatrjuje, da se na zadeve dobro spozna in da imajo nadomestki (surogati) povsod po svetu občutno nižje cene od izvirnikov.
Zaradi domnevno neupravičene reklamacije kupcu kazen 500 evrov
Ker je prodajalec pri svoji ceni trmasto vztrajal, našemu Belokranjcu ni preostalo drugega, kot da zadevo prijavi tržnemu inšpektorju. Ta si je res vzel čas, prišel na kraj dogodka, primer preučil in na koncu napisal plačilni nalog v znesku 500 evrov in ga izročil, ne boste verjeli, kupcu in ne prodajalcu.
»Do tedaj nisem verjel, da je kaj takega mogoče. Da neko očitno nepravilnost prijaviš inšpektorju, ta te pa potem zaradi tega kaznuje,« Samuel Kavčič še danes ne more razumeti, kaj se mu je zgodilo. Inšpektor se je za izrek kazni kupcu, kot je na plačilnem nalogu navedel, odločil zaradi domnevne lažne prijave, mi lahko dodamo – zaradi nepotrebnega vznemirjanja inšpekcijskih organov, kajti prodajalci imajo pri določanju cen večine prodajnih artiklov svobodne roke in lahko cene oblikujejo po zakonitosti ponudbe in povpraševanja, kakor je v našem primeru ravnal tudi belokranjski obrtnik.
Kavčič visoke kazni na koncu vendarle ni plačal, saj so na sodišču na podlagi njegove pritožbe »zaradi pomanjkanja dokazov« postopek ustavili. Da ima prodajalec vso pravico cene oblikovati v skladu z malo prej omenjeno zakonitostjo, so nam pritrdili tudi v sektorju za varstvo potrošnikov, ki po novem deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Opozorili so le, da mora prodajalec cene izdelkov, ki jih ponuja, vidno označiti in tudi upoštevati. Drugo je, če bi imel izdelek napako, kar pa v pričujočem primeru ni bilo ugotovljeno.
Nadomestki so praviloma res cenejši, toda...
Ker se nam je ravnanje inšpektorja kljub vsemu zdelo nekoliko čudaško in povsem neprimerno, smo se o zadevi pozanimali tudi na najvišji državni instanci nadzora. Odgovor glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlič presenečenega Kavčiča najverjetneje ne bo zadovoljil. Odgovorila nam je, da so ob preučitvi primera ugotovili, da je tržni inšpektor pri opravljanju nadzora in izreku kazni kupcu ravnal povsem v skladu s predpisi za področje varstva potrošnikov in trgovinske dejavnosti. Tako je to pri nas.
Kako takim rečem strežejo trgovci drugje v Sloveniji, smo se pozanimali pri dveh podjetnikih v Posavju. Postregla sta nam s skorajda enakima odgovoroma. Najprej sta pritrdila našemu domnevnemu oškodovancu, da so nadomestki praviloma precej cenejši od izvirnih nadomestnih delov, a v isti sapi dodala, da se prodajalec po lastni presoji lahko odloči tudi za drugačno cenovno politiko. Povedala sta še, da je danes pravzaprav težko z zanesljivostjo razmejiti, kaj je original in kaj ne, saj nekatere dele za uvodoma omenjenega švedskega proizvajalca motornih žag delajo celo na Kitajskem. Zaradi tega oba menita, da Samuel Kavčič za uveljavitev svojega prepričanja, da je bil pri nakupu neizvirnega rezervnega dela oškodovan, nima praktično nobenih možnosti. Sta se pa oba zelo začudila nad izrekom kazni kupcu.
