Preiskovalna komisija državnega zbora, ki bo na zahtevo poslancev zdaj že razpadle koalicije ugotavljala, kdo je kriv za luknjo v državnih bankah, bo pregledala tudi obdobje od leta 2005 do leta 2009. Kot smo poročali, so poslanci s prvopodpisanim Jožetom Tankom obdobje večjega dela mandata prve vlade Janeza Janše iz parlamentarne preiskave bančne luknje izvzeli. Kot so pojasnili kasneje, so omenjeno obdobje izvzeli zato, ker je preiskavo odobravanja bančnih posojil v tem obdobju sicer zgolj dva dni prej že zahteval državni svet, v državnem zboru pa ne smeta hkrati potekati dve preiskavi z isto vsebino. Državni svet je včeraj odločil, da se že uvedena parlamentarna preiskava dopolni še z njihovo zahtevo.
Pravno preigravanje
Čeprav je državni svet parlamentarno preiskavo zahteval prvi, pri čemer prav tako ne gre prezreti, da so se svetniki omejili zgolj na večji del obdobja prve Janševe vlade, so ga poslanci koalicije s svojo zahtevo dva dni kasneje preprosto povozili. Državni zbor o zahtevi za parlamentarno preiskavo, pa naj jo vloži državni svet ali poslanci, ne odloča in je torej ne more zavrniti, a zahteva državnega sveta vse do danes na sejo državnega zbora ni bila uvrščena, medtem ko je bila preiskava na zahtevo poslancev uvedena že 1. februarja.
Da je državni svet prvi vložil zahtevo, katere vsebina se delno prekriva z zahtevo koalicijskih poslancev, je predsednika državnega zbora že decembra lani opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora in dodala, da bi se morala v tem primeru odrediti parlamentarna preiskava na podlagi prvo vložene zahteve. Opozorili so, da bi lahko, če ne bi upoštevali časovne prioritete, vsaki zahtevi za parlamentarno preiskavo, še preden bi bila ta odrejena, sledila nova zahteva, ki bi predmet preiskave opredelila širše. S tem bi lahko »vlagatelji druge zahteve vedno 'konzumirali' prvo zahtevo in s tem prevzeli formalno pobudo pri vodenju parlamentarne preiskave«, so še zapisali v zakonodajnopravni službi. Pravično je, so dodali, da ima prednost vlagatelj prve zahteve, hkrati pa dodali, da mora biti uresničena tudi zahteva poslancev, in sicer ali z razširitvijo zahteve državnega sveta ali pa z odreditvijo posebne preiskave.
V državnem zboru so sicer potekali dogovori o možnostih, da se obe zahtevi za preiskavo združita, a kot so pojasnili v SDS, državni svet svojega odgovora ni podal pravočasno. Prav zaradi navedenega, pojasnjujejo, so obdobje od leta 2005 do 2009 iz svoje zahteve izvzeli. V državnem svetu so medtem pojasnili, da se odločitve državnega sveta sprejemajo po utečenih postopkih in ti so se zaključili na včerajšnji plenarni seji.
Preobsežna preiskava
Ne glede na to, ali bo tokratna parlamentarna preiskava kreditnih map bolj strokovna kot politična ali obratno, pa velja izpostaviti še opozorilo parlamentarne zakonodajnopravne službe, ki ne vliva optimizma. V skladu s poslovnikom državnega zbora naj bi namreč parlamentarna preiskava delo zaključila v roku posameznega mandata državnega zbora, kar pa glede na zastavljeno vsebino preiskave ni pričakovati. Spomnimo, da naj bi pregledali vse kreditne mape posameznih kreditojemalcev s posojili nad 100.000 evrov od leta 1992, ki so se do lani izkazala za slaba, poleg tega pa tudi vse garancije nad milijon evrov, ki so bile do lani unovčene.
Zakonodajnopravna služba je opozorila, da preobsežen obseg parlamentarne preiskave načeloma ne omogoča sprejema končnega poročila, ampak se vse konča zgolj pri vmesnem poročilu o poteku in ugotovitvah preiskave in razlogih, zakaj te ni bilo mogoče končati, kar pa da ni prvenstven namen, ampak zgolj izhod v sili.
