Seja bo najverjetneje v ponedeljek, pred tem pa morda vnovič tudi seja odbora za zunanjo politiko (OZP), ki je o arbitraži v torek razpravljal več kot devet ur. Kritični so v opoziciji, kjer so že pretekli teden ocenili, da je sprejemanje gradiva za arbitražo odgovornost vlade.
Rok za oddajo memoranduma arbitražnemu sodišču v Haagu se izteče čez devet dni. Premier Janez Janša je po seji vlade ocenil, da prošnja sodišču za podaljšanje tega roka ne bo potrebna. To je v pismu državnemu vrhu zaradi razpadanja koalicije, napovedanega odstopa zunanjega ministra in negotove usode vlade namreč predlagal evropski poslanec Lojze Peterle.
Vlada: brez pristojnosti,opozicija: prelaganje odgovornosti
»Glede na to, da državni zbor sprejema mnoge manj pomembne odločitve, mislimo, da je z vidika pravne korektnosti in tudi z vidika vsebinske korektnosti prav, da na koncu odloči državni zbor,« je dejal Janša. Razlogi za to so po oceni vlade tudi v tem, da je predlog predmeta spora v sedanji obliki v neskladju s sklepom DZ o zaščiti slovenskih interesov iz februarja 2009, ki govori o stanju na kopnem in morju na dan 25. junij 1991. Zato vlada pravi, da »sama nima pristojnosti, da pri tako pomembnem vprašanju odloča v nasprotju z odločitvijo državnega zbora«.
Opozicija trdi, da gre za prelaganje odgovornosti za sprejem gradiva za arbitražo z vlade na državni zbor, kot je za TV Slovenija ocenil Samo Bevk (SD), ki je tudi član OZP. Podpredsednica odbora Janja Klasinc (PS) pravi, da je imel »Janša leto dni časa, da bi preučil izhodišča za argumentiranje slovenskih zahtev pred arbitražnim sodiščem« in da je »nesprejemljivo njegovo izsiljevanje s predlogi novih (starih) predlogov v zadnji dneh pred iztekom roka«, medtem ko je predsedujoča PS Alenka Bratušek dejala, da se premier »igra z usodo naše države«. Zunanji minister Karl Erjavec, pod čigar resor sodi projektna enota za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem, dogajanja ni želel komentirati, enako ne Državljanska lista.
Predlog A, predlog B in popravljeni predlog A
Tudi vlada je včeraj potrdila obstoj dveh predlogov predmeta spora, A in B. Zapisala je, da predlog memoranduma, kjer Slovenija argumentira svoje zahteve, »v celoti sledi zgolj predlogu A«. Zaradi časovnih in vsebinskih ovir predloga B ni mogoče več vključiti v memorandum, ocenjuje vlada, zato pa predlaga »minimalno korekcijo« prvega predloga, kot je dejal Janša, o čemer naj odloči državni zbor.
Kaj so predlogi A, B in popravljeni predlog A, ni znano, saj so dokumenti zaupni. Janša pravi, da je bil predlog B v javnosti predstavljen »v pravilnih in nepravilnih inačicah«. Domnevno gre za zahtevo po kopenski meji po sredini Savudrijskega polotoka. Dr. Marko Pavliha, ki je član strateškega sveta za zunanjo politiko, kjer so tudi obravnavali del gradiva za arbitražo, je za Večer zapisal, da večina, ki jo sestavljajo domači pravniki in tuji odvetniki, »zagovarja tezo o Piranskem zalivu kot slovenskih notranjih morskih vodah z mejo na hrvaški obali in specifičnim izhodom na odprto morje, manjšina pa mejo stare piranske občine, torej po sredini Savudrijskega polotoka«. Ta druga možnost bi imela vlogo pri obliki zahteve po teritorialnem izhodu na odprto morje, ki se navaja kot ključni slovenski cilj arbitraže.