Postopek fermentacije soje so sicer odkrili že pred našim štetjem, toda pasto so začeli izdelovati budistični menihi na Kitajskem, že v srednjem veku pa so jo prinesli tudi na Japonsko. Res je, da je same skorajda ne moremo jesti. Obstaja sicer več vrst paste miso, odvisno od načina in dolžine fermentacije, a vse imajo močan okus. Zato jo najpogosteje pripravijo v juhi, bodisi kot čisto juho ali kot dodatek bogatim juham z rezanci, recimo juhi ramen. Kot začimbo jo uporabljajo v omakah, marinadah za meso, pogosta pa je tudi kot dodatek v vloženi zelenjavi. Pasta miso je bogata s proteini, minerali in vitamini. Pri nas jo lahko kupimo v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano in v bolje založenih veleblagovnicah.
Za sušijem je na drugem mestu
Tudi v naše kraje počasi, a vztrajno prodira japonska kulinarika. Na prvem mestu med znanimi japonskimi jedmi je seveda suši, takoj zatem pa juha miso. Ta je slanega okusa, rjave barve, v njej pa so zakuhane alge. Večina zmotno misli, da so miso alge. Ne, miso je pasta, ki nastane s fermentacijo soje, riža in včasih še rži. Je močnega okusa in ena najpomembnejših sestavin japonske kuhinje.
