Ljubitelji karija v Ljubljani oziroma v Sloveniji nasploh bolj tenko piskajo. Ne morda zato, ker bi jih po vsem svetu priljubljene goste, začinjene obare tako pekle, pač pa zato, ker je pri nas kari tako nepoznan, da ga skoraj nikjer ni mogoče naročiti – če pa že, potem je samo bleda senca tistega, ki se ga popotniki spominjajo s svojih izletov po Indiji, Nepalu, Bangladešu, Šrilanki, Tajski in drugih južnoazijskih državah. Marsikdo izmed njih je prepoznavne, aromatične dobrote tako pogrešal, da se jih je naučil kuhati kar sam.
Žarek upanja in odrešitve je – za kratek čas – posijal pred približno enim letom. Lanskega februarja je namreč v hotelu Park v Ljubljani prvič potekal mednarodni festival karija. »Eden od direktorjev hotela Park pogosto potuje v Indijo. Spoznala sva se v Londonu; takrat me je vprašal, če bi prišel v Slovenijo organizirat festival karija,« se spominja Syed Belal Ahmed, britanski poslovnež bangladeškega rodu, glavni organizator festivala, ki je letos podaljšan kar na šest dni (končal se bo jutri), saj je bilo lani zanj »neznansko zanimanje«. Enako je tudi letos. »Vsak večer imamo popolnoma razprodano, tudi v času kosila je zasedeno,« se pohvali Ahmed, medtem ko maha skupini zadovoljnih odhajajočih gostov. »Tile so z britanskega veleposlaništva. Prišli so že včeraj, pa predvčerajšnjim... Verjetno pridejo tudi jutri.«
Kari ni začimba, niti ni iz Indije
V nasprotju s splošnim prepričanjem kari ni ime začimbe, temveč oznaka za širok nabor jedi z nekaterimi skupnimi značilnostmi: večinoma gre za meso, zelenjavo ali stročnice – čičeriko, lečo, grah – v zelo gosti in močno začinjeni omaki, ki vsebuje mnogo, pogosto celo več kot dvajset različnih začimb, denimo cimet, muškat, klinčke, kardamom, koriander, kurkumo, kumino, gorčico, triplat, poper, ingver, česen, asafetido, baziliko, lovor, janež...
Kari je vedno aromatičen, pogosto – a nikakor ne nujno – pa je tudi bolj ali manj pikanten. Obstaja sicer drevo oziroma grm po imenu karijevec, čigar lističe se uporablja kot začimbo, toda pretežno le v južnoindijski kuhinji, pa še to ne (samo) za karije. Kvečjemu se kdaj kari površno imenuje pripravljene začimbne mešanice, ki pa so kuhanju pristnih karijev tuje, na pol instantne rešitve v sili. Tuje so tudi sedmerici britanskih kuharjev – vsi so bangladeškega rodu –, ki pripravljajo karije v sklopu letošnjega festivala.
Podlaga vseh karijev so po besedah organizatorja »tradicionalni recepti z indijske podceline«, česar po njegovem mnenju nikakor ne smemo pozabiti. Poudari pa Ahmed tudi, da je kari šele v Veliki Britaniji postal takšen, kakršen je danes in kakršnega danes je skoraj ves svet. Festival v hotelu Park se imenuje Festival britanskega curryja, saj se ne nazadnje v deželah indijske podceline za jedi, ki jih zahodnjaki imenujemo kari, uporabljajo druga in povsem drugačna imena – dasiravno v tamilščini, enem od dravidskih jezikov z juga tako jezikovno kot kulinarično nadvse bogate Indije, beseda kari pomeni v splošnem »omaka«.
Po svetu ima veliko različic
»Kari ima v Veliki Britaniji zelo dolgo zgodovino, več kot dvesto let,« razlaga Syed Belal Ahmed, ki tudi ureja kariju posvečeno britansko revijo Curry Life. »V časih, ko je bila indijska podcelina še del njihovega velikanskega imperija, so Britanci na veliko uvažali začimbe, predvsem iz Bangladeša,« kar se, doda, še vedno lepo vidi po imenih ulic v londonskih pristaniških četrtih – Nutmeg Place, Coriander Street, Clove Crescent (Muškatni trg, Ulica koriandra, Klinčkov lok, op. p.). »Bangladeševci slovijo kot dobri kuharji, zato so britanske trgovske ladje pogosto imele bangladeške kuharje.« Od teh se jih je veliko, tako Ahmed, odločilo ostati v pristaniških mestih Velike Britanije – Liverpoolu, Manchestru, Londonu. Tam so povečini nato odprli restavracije.
Od 12.000 restavracij s karijem, kolikor jih premore Velika Britanija, jih 90 odstotkov vodijo Bangladeševci. »Povem vam podatek, ki še mene vsakič znova preseneti: od vseh obrokov, ki jih Britanci pojedo zunaj doma, je dve tretjini karijev,« postreže britanski veleposlanik v Sloveniji Andrew Page. V Britaniji je kari, zatrdi Ahmed, izrinil tako rekoč vso »domačo« hrano. V tej luči vsekakor drži prispodoba, ki jo ta poslovnež, urednik in organizator rad navede: »Britanci so nas osvojili s smodnikom, mi smo njih s karijem.« Pa četudi v današnjih časih ni več povsem jasno, kdo koga osvaja s katero različico karija (mimogrede, neizmerno popularen je kari tudi na Japonskem, kjer pa je seveda spet precej drugačen).
Britanski kari je bolj zdrav
»S podobnim festivalom smo bili že povsod – v Španiji, Italiji, ZDA, Združenih arabskih emiratih, Indiji...« Prav ste prebrali: v Indiji! »Celo večkrat, nazadnje v okolici Mumbaja, in to zelo uspešno. Še bomo šli tja,« se pohvali Syed Belal Ahmed. »Britanski kari je namreč precej drugačen od indijskega.« Za začetek so recepti za nekatere jedi, ki jih svet danes pozna kot karije, nastali šele v Veliki Britaniji. »Britanski kari je tudi bolj zdrav.« Kako to? »Manj gre vanj olja, pa še to je, na primer, pogosto olivno. Tudi manj začimb vsebuje.« Bangladeševci, ki že dolgo živijo v Veliki Britaniji (sam Ahmed je rojen in odrasel v Bangladešu, a je že njegov oče večino svojega življenja preživel v Veliki Britaniji), so, kot pravi, »sčasoma ugotovili, da so 'pravi' indijski kariji tako močno začinjeni, da resnični okus sploh več ne pride do izraza«.
Ker nekaterih, zlasti svežih sestavin v Veliki Britaniji še danes, vsemu sodobnemu transportu in trgovini navkljub, ni mogoče dobiti (samo predstavljamo si lahko, kako je bilo pred dvesto in več leti), so morali britanski kuharji karijev recepte prilagoditi – med drugim tako, da so vključili nekatere lokalne sestavine, denimo origano, rožmarin in rdečo peso, opiše Ahmed.
Tudi britansko veleposlaništvo, ki se je letos vključilo v organizacijo festivala, skrbi za zdravje – predvsem seveda gospodarsko, saj je priložnost za promocijo britanskega karija po besedah veleposlanika tudi »priložnost za britansko industrijo karija v Sloveniji in na širšem območju, ki je še povsem neizkoriščeno«. Slovenija bi bila lahko po njegovem mnenju odskočna deska za številna britanska podjetja, katerih predstavniki sodelujejo na letošnjem festivalu karija v upanju, da bodo sklenili dogovor s kakšnim distributerjem. Morda že kmalu...
