Dokument o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je mestna uprava takrat še pod vodstvom Franca Kanglerja nameravala potrditi še pred koncem lanskega leta. Po Kanglerjevem odstopu z županskega položaja in številnih kritikah s strani sindikatov so na dopisni seji mestnega sveta podaljšali rok za sprejetje dokumenta do 31. januarja letos. Ker tudi do takrat niso dosegli soglasja s sindikalnimi predstavniki, je podžupan Mikl, ki po odstopu Kanglerja opravlja županske posle, podpis preložil še za 15 dni.
»Ta akt ne prinaša nobenih odpuščanj, se bo pa delo na občinski upravi zracionaliziralo«
Mikl je dokument naposled podpisal v petek. »V 15 dnevih kljub dvakratnemu pozivu predstavnikom sindikata, da pristopijo, ti tega niso želeli storiti. Zato mi ni preostalo drugega, kot da v skladu s sklepom mestnega sveta to reorganizacijo podpišem,« je pojasnil. Kot je dejal, je reorganizacija usklajena z vsemi vodji sektorjev v upravi. »Ta akt ne prinaša nobenih odpuščanj, se bo pa delo na občinski upravi zracionaliziralo,« je dodal.
Med drugim se ustanavlja urad za invalide in starejše, sektor mladine se pridružuje uradu za kulturo. Nekdanje občinsko podjetje za gospodarjenje z javnimi zemljišči so pridružili uradu za gospodarstvo, skrb za kadre in pravne zadeve pa je po novem v splošnem sekretariatu.
Novosti so tudi pri številu sekretarjev in podsekretarjev, pri čemer so napredovanja po besedah Mikla le uskladili z zakonodajo in naj bi mestno upravo stala kakih 2500 evrov mesečno. Prihranek 100.000 evrov letno pa naj bi bil rezultat zmanjšanja zaposlenih, saj so v mestni upravi lani na račun upokojitev izgubili 32 ljudi, ki jih bodo nadomestili s 16 novimi zaposlitvami.
Sindikati napovedali upravni spor
V sindikatu delavcev mestne uprave MOM so že ob prejšnji napovedi podpisa spornega dokumenta napovedali upravni spor. Sindikalni predstavniki so za sodelovanje na pogajanjih med drugim zahtevali obrazložitev predlaganih sprememb in po besedah Mikla so »dobili vse, kar je potrebno v skladu z zakonom«.
Vodja enega od sindikatov v mariborski mestni upravi Goran Rajić, ki danes ni dosegljiv, je prepričan, da nova sistemizacija utrjuje vpliv Kanglerja in njegove »hobotnice« v občini.
Še eno netransparentno dejanje
Podobnega mnenja so v opozicijski SD. Matevž Frangež, ki bo kot kandidat SD nastopil na marčevskih volitvah za nadomestnega župana Maribora, je v današnjem sporočilu za javnost pozval podžupana (in volilnega tekmeca) Mikla, naj takoj zamrzne vse aktivnosti, ki so povezane z novo sistemizacijo. »Naj najprej zmaga na volitvah, preden utrdi kadrovsko mrežo, ki so ji protesti nadeli ime Kanglerjeva hobotnica. V situaciji, ko mesto še vedno ustvarja 8,7-milijonski primanjkljaj, je dodatno zaposlovanje v mestni upravi nesprejemljivo,« je zapisal.
Neodvisni kandidat Andrej Fištravec, ki še zbira podpise za župansko kandidaturo, je ocenil, da gre pri podpisu sporne sistemizacije za »še eno netransparentno dejanje v nizu številnih, s katerim se želi zagotoviti delovna mesta vsem tistim 'prijateljskim' kadrom, ki so bili imenovani v krogih prejšnjega župana Franca Kanglerja in katerih zaščitnik je tudi podžupan Milan Mikl«. Po mnenju Fištravca gre pri aktu za nerazumno povečanje najbolje plačanih mest znotraj uprave, obljube o prihrankih pa so »privlečene za lase in povsem neutemeljene«. Fištravec obljublja, da bo v primeru izvolitve za župana akt razveljavil in izpeljal novo sistemizacijo, dokumentacijo pa predal v presojo protikorupcijski komisiji.
