Po informacijah iz več virov upravni odbor EIB končne odločitve o posojilu za TEŠ6 ni želel sprejeti zaradi več razlogov. Prvi je povezan z močnim pritiskom nasprotnikov projekta, ki se je še stopnjeval v zadnjih dneh. Poleg pisma dveh evropskih poslancev iz vrst Zelenih, ki ga je podpisal tudi Lojze Peterle, in dopisov več nevladnih organizacij, pa želijo v banki v prihodnjih tednih še enkrat preveriti tveganja, povezana z državnim poroštvom za projekt. Pri tem naj bi jih skrbeli pogoji, ki jih bosta po pogodbi z državo morala zagotoviti TEŠ in njen lastnik Holding slovenske elektrarne (HSE). Slednja sta se namreč zavezala, da investicijska cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, da cena premoga za TEŠ6 iz Premogovnika Velenje ne bo presegla 2,25 evra na gigajoul in da bo imel projekt zajamčeno stopnjo donosnosti. Nekateri v EIB naj bi tako jamstvo za posojilo, ki ga je država lani odobrila s posebnim zakonom, ocenili kot premalo trdno in pretvegano, njihovo mnenje pa je očitno delil tudi upravni odbor banke. Po informacijah iz več virov odločitev EIB ni povezana s preiskavo, ki jo v povezavi s TEŠ6 zaradi suma korupcije pri izbiri dobavitelja (Alstoma) vodi evropski urad za boj proti prevaram (OLAF). Ta namreč, kot smo izvedeli, še ni zaključena.
Čeprav naj bi bila končna odločitev EIB znana v mesecu dni, HSE in TEŠ spet čaka nemalo težav. Črpanje 440-milijonskega posojila je namreč ključno za financiranje projekta in pokritje dolgov do Alstoma, za katere je TEŠ najela posojila pri drugih virov. Po podatkih iz januarja Alstomove odprte terjatve do TEŠ znašajo od 150 do 180 milijonov evrov, rok za njihovo plačilo pa naj bi zapadel v naslednjih dneh. Generalni direktor HSE Blaž Košorok je danes za Dnevnik povedal, da uradnega obvestila iz EIB še niso prejeli.
