»Zombiji« so popoldne zavzeli mesto; plezali so na nadstrešnice avtobusnih postaj, se priklenili na jeklena vrata stavbe Banke Slovenije, predvsem pa preplavili vse glavne ulice v središču Ljubljane. Vzklikali so zdaj že ustaljene parole »lopovi ste gotovi«, s transparenti pa sporočali oblasti, da je imajo dovolj. Protesti so za veliko večino udeležencev potekali v duhu kulturnega praznika, le nekatere manjše skupine pa so se odločile za gverilske akcije.
Z baloni nad sile reda
Nekaj deset zamaskiranih protestnikov je z baloni, napolnjenimi z barvo, »zbombardiralo« stavbo policijske postaje v središču mesta in stavbo Banke Slovenije. Akciji sta se zgodili tako hitro, da se policisti niso odzvali. Le rdeči madeži na oranžni in sivi fasadi ter rdeče kapljice na policijskih ščitih so še pričale o napadu. S policije so zvečer sporočili, da zbirajo obvestila zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Povedali so tudi, da je nista skupili samo stavbi, ampak tudi nekateri policisti.
Kakšnih petdeset aktivistov je kasneje želelo umakniti zaščitno ograjo, ki je Trg republike delila na dva dela. Nekajkrat so se zagnali vanjo, jo brcali, ruvali ter skandirali »ograja mora past!«, toda vsakič so k ograji z druge strani pristopili policisti in jim preprečili namero. Nazadnje je protestnikom za trenutek uspelo premakniti zaščitno ograjo, toda tedaj so nemudoma pristopili policisti in s plinskim razpršilcem razgnali protestnike, ki so držali ograjo. »Zlo se ne da premagati, ne z nasiljem,« je tedaj med posebnimi enotami policije na eni in besnimi protestniki na drugi strani skušal strasti pomiriti eden od protestnikov. »Prosim, ne stopnjujte nasilja, sem mama in babica, prosim razumite me…« je k skupini pristopila starejša gospa. »Jaz sploh nimam otrok, a lahko ti razumeš to?« je vidno pretresen kričal dolgolasec iz skupine. »Dovolj imam te policijske države, ki jo vodijo kriminalci in preprodajalci orožja! Zakaj se njim nič ne zgodi? Kje je v tem primeru policija?« K mirnim protestom so sicer neprestano pozivali tudi skoraj vsi govorniki na odru.
Ko je večina protestnikov že odšla domov in je na trgu ostalo le še nekaj sto najbolj vztrajnih, se je zgodil še tretji incident. Policisti so nenadoma na drugo stran zaščitne ograje potegnili enega izmed protestnikov, ki so se zbirali ob njej. Več policistov je obkolilo protestnika, ko je bil že na tleh, nato so ga vklenili in odvedli. Nekateri, ki so protest videli, so se postavili v bran protestniku in kričali: »Nedolžen človek je, ničesar ni storil.« S policije so kasneje sporočili, da so »prijeli osebo, ki je aktivno sodelovala v že omenjeni skupini,« torej skupini tistih, ki so poskušali umakniti ograjo. Več očividcev na trgu nam je povedalo, da v trenutku, ko so ga policisti potegnili na drugo stran ograje, ni več povzročal nemirov.
Četrta vseslovenska vstaja: 8. marec
Sicer pa so tudi tokrat »zombiji« prišli iz vse Slovenije. »Tako v Ljubljani kot v Mariboru,« so denimo skandirali tisti, ki so se pripeljali iz štajerske prestolnice. Iz glavne avtobusne postaje v Mariboru so proti Ljubljani včeraj popoldne krenili trije avtobusi oziroma kakšnih 150 protestnikov. Med njimi je bil tudi Franc Jesenek, eden od kandidatov za mariborskega župana. Pravi, da je sodeloval v vseh mariborskih vstajah in si vsakič prislužil kakšno policijsko globo. Prvo, ko je pred mariborsko občino zažgal sliko Franca Kanglerja. Do danes je zbral že za preko 2000 evrov kazni. »Pa saj to ni važno. Važno je, da so me potem ljudje začeli nagovarjati, naj kandidiram za župana. Pa bom, sem rekel. Do danes sem zbral že več kot 800 podpisov,« je razlagal. Prepričan je, da bi bila največja klofuta strankarski politiki, če bi na lokalnih volitvah zmagal nestrankarski, popolnoma ljudski kandidat. Po ljubljanskih ulicah je včeraj stopal v gumijastih škornjih, oblečen v trenerko in z mariborsko zastavo v rokah. »Zastava je zato, da pokažem, da bomo zmagali tudi v Ljubljani. Danes rušimo oblast,« je dejal. Kaj bo jutri? »Jutri pa gremo na nove volitve!« je še rekel Jesenek.
Tudi zamaskirana moški in ženska sta prišla rušit oblast. »Najini imeni nista pomembni. Tako ali tako smo vsi zombiji izobčeni. Pomembno je le naše sporočilo,« sta razlagala. »Želimo se znebiti vlade, ki ni vredna piškavega groša. V takšni bedi, kot smo danes, nismo bili že petdeset let. Otroci naših otrok bodo še vedno trpeli zaradi posledic dejanj te vlade. Vsak otrok, ki se rodi, je v trenutku zadolžen za tisoče evrov. Je to pravično?« sta se spraševala.
»Nikoli si nisem mislil, da bo Slovenija kdaj takšna, kakršna je dandanes,« je dejal Marjan, sicer vojni veteran iz Brežic, ki se je ob osamosvojitvi boril v Krakovskem gozdu. Kot večina drugih protestnikov je sicer prepričan, da se stvari v kratkem času ne morejo bistveno spremeniti, a treba je vztrajati. »Najprej mora odstopiti sedanja vlada,« je bil odločen, »zato da se rešimo vse te korupcije in da pride nekdo pošten.« Če bi vedel, da bo Slovenija kdaj prišla do takšne točke, se leta 91 ne bi boril zanjo, je dodal s cmokom v grlu.
Tridesetletni Rene, ki dela v društvu Humanitas, je prepričan, da ne smemo protestirati proti posameznikom, ampak proti sistemu. »Janša in podobni liki so povsem nepomembni, oni bodo prej ali slej padli. A prišlo bodo naslednji.« Po njegovem je problem v preveč skoncentrirani politični in siceršnji moči. »Slovenija je premajhna, da bi smelo imeti tako majhno število ljudi oziroma političnih strank tako veliko moč v svojih rokah. Mi potrebujemo sistem onemogočanja, ne omogočanja.« Meni, da Slovenija težko sama vpelje konkretne spremembe sistema. »Če bi resno želeli spremeniti sistem v smer prave ljudske demokracije, v smer države, v kateri ne vlada kapital, bi ta poskus zagotovo zatrli od zunaj. Še vsakega doslej so, ne glede na to, kje na svetu se je zgodil.« A moramo vztrajati, je dodal. Ob koncu shoda so protestniki predlagali datum naslednje vseslovenske vstaje: 8. marec, dan žena.
Oglejte si tudi video, ki ga je na današnji vstaji posnel Aljaž Potočnik:
