Čeprav sta najboljša letalca sveta, Schlierenzauer in Kranjec, velika tekmeca, med njima ni sovraštva, ampak prijateljstvo. Ko je na ogrevanju pred včerajšnjo jutranjo tekmo na Kranjcu sedel selektor Goran Janus, se je nanj usedel še Schlierenzauer, ki je pritekel mimo. Ob koncu prve tekme sta v izteku skupaj čakala na razplet, njun objem ob tesni zmagi Schlierenzauerja za tri desetinke točke je bil zelo pristen.

»Dobro se razumeva. Tako kot mu jaz privoščim zmage, jih tudi on meni. Do nobenega tekmovalca nimam nobenih zamer. Le sodniki ne znajo več ocenjevati tako, kot bi morali, da bi videli slab doskok Gregorja. To ne pomeni, da mu ne privoščim zmage, še posebno, ker mu je s 47. in 48. zmago uspel izjemen dosežek v karieri. Užival sem, ker je bila prva bitka tesna, a v seštevku ostaja grenak priokus, ker sem bil osmoljenec izjemno zahtevnih razmer, čeprav sta drugo in četrto mesto lepa rezultata. Če mi je že kdo speljal nove stopničke, je super, da je to naredil Tepeš, ki si jih je glede na odlično formo tudi zaslužil,« je bil jedrnat Robert Kranjec, ki je moral v čakanju na zeleno luč tako dolgo stati in zmrzovati na zaletišču, da je imel trde noge. A tudi to ni načelo njegove psihične trdnosti, saj je bil že lani pravi mojster za tekme s prekinitvami.

Na vsakem koraku je očitno, da Kranjec uživa v skokih, potem ko ga je decembra zelo bolelo pri srcu, ko je štirikrat ostal brez uvrstitve na tekmo, a pokazal pripadnost ekipi, da je tedaj nosil opremo tekmovalcem, ki so bili na tekmi. V dobro voljo ga je spravil tudi podatek, da je v skupnem seštevku svetovnega pokala napredoval na šesto mesto, saj tako visoko sredi sezone še nikoli ni bil. »Grem iz tekme v tekmo, kam me bo to prineslo, vidim v izteku. Še malo mi manjka do življenjske forme,« je dejal Robert Kranjec, preden se je usedel v kombi za 800 kilometrov dolgo nočno vožnjo domov.

Na osemurni poti v domovino je v družbi očeta Mirana nedvomno užival Jurij Tepeš. Tako kot je oče prvič v karieri prav na letalnici v Harrachovu stal na stopničkah (2. mesto leta 1985, ki so bile tudi zadnje slovenske), je sin včeraj prvič v karieri skočil na oder za zmagovalce na tekmah svetovnega pokala. Na njih bi bil že na prvi tekmi, a je imel ob izjemnem poletu premočan vzgonski veter. Po doskoku, za katerega so mu namerili 220 metrov, kar je 5,5 metra več od rekorda letalnice, je padel, a je to izvedel tako spretno z zdrsom na bok, da se ni poškodoval. Takoj se je pobral in z dvignjeno desnico kot rockovski zvezdnik odkorakal iz izteka. Polet je bil daljši od 220 metrov, a mu ga kljub pritožbi niso priznali, saj imajo videomerjenje do 215 metrov, oznake do 220 metrov, dolžino pa so mu izmerili ročno, dokaza pa ni bilo, ker so teptači prehodili doskočišče. Kljub padcu je bil po prvi seriji deveti, v finalu naredil napako (15. mesto), ker je v zraku udaril skupaj z repi smuči, a se je po hitrem kosilu in izpraznitvi hotelske sobe zbral za drugo tekmo.

»Ko sem si ogledal posnetek, sem si rekel, dobro, da sem cel glede na to, kako me je odbilo po pristanku. Vedel sem, da me bo neslo daleč, a ker grem vedno do konca, se nisem ustrašil. Polet s padcem je bil zelo blizu tistemu, v katerem sem v Vikersundu postavil osebni rekord 237 metrov,« je najbolj razburljiv dogodek dneva opisal Jurij Tepeš, ki je dokaz, da je skrivnost uspeha v športu trdo delo. »Vesel sem, da sem se po drami na prvi tekmi umiril. Prvih stopničk sem še toliko bolj vesel, ker sem jih dosegel v meni zelo ljubih poletih. Na drugi tekmi je bilo treba zaradi zahrbtnega vetra zaupati vase, nekatere pa je bilo še bolj strah kot običajno. Po novem mejniku v karieri grem bolj mirno v naslednje tekme,« je bil vidno zadovoljen 23-letni Ljubljančan.

Jaka Hvala kljub šestemu in enajstemu mestu ni vriskal od veselja: »Nisem bil med srečneži z vzgonskim vetrom. Uvrstitvi sta celo boljši od predstave. Druga tekma zaradi nizkega zaletišča ni bila podobna poletom, ampak skokom.« Podobno je razmišljal Peter Prevc po petem in 20. mestu, pri čemer na drugi tekmi ni imel nobenih možnosti, saj ga je veter v hrbet dobesedno posrkal na doskočišče.