Odločitev je sporočil na novinarski konferenci na sedežu Smučarske zveze Slovenije v Ljubljani. V spremstvu reprezentančnih kolegov Roka Perka, Andreja Šporna in Klemena Kosija. Novinarske konference so se udeležili tudi člani družine, trenerji, strokovno vodstvo zveze.
"Številka 36 je bila moja zadnja številka, ki sem jo oblekel. Prišel je čas za slovo od športa, ki mi je veliko dal. Odločitev ni bila lahka. Že letos se je bilo težko vrniti in se 'metati' na glavo. Sledilo je obdobje brez pravih rezultatov. V Wengnu sem dobil novo znamenje, 'zataknilo' se mi je koleno. Vseeno sem nastopil. Tudi na tekmi sem skorajda padel. Ženi sem dejal, da se bom odločil po Kitzbühlu. No, Kitzbühel se je odločil namesto mene. Če bi bil zdrav, bi vztrajal. A ko ne čutiš pravega prepričanja in zaupanja vase, je treba nehati. Zadovoljen sem s kariero. Vselej sem dajal maksimum. Včasih morda celo preveč. Jaz in ekipa smo delali čudeže. Imel sem privilegij, da sem se lahko ukvarjal s tem športom in delal, kar me je veselilo. Večina ljudi sanja o takšnem življenju. Imel sem to priložnost. Imel sem tudi to srečo, da sem imel ob sebi prave ljudi, ki so me podpirali," je z glasom, ki je izdajal težo odločitve, dejal 34-letni Tržičan.
Jerman je največjo smučarsko zgodbo pisal v smuku, kraljevi disciplini alpskega smučanja. Za vselej bo zapisan kot prvi slovenski zmagovalec smukaške preizkušnje svetovnega pokala. Zmagal je za mnogo udeležence belega cirkusa najtežjem smuku v Bormiu, njegov je bil tudi smuk v Garmischu. Med največjimi uspehi pa je vpisal tudi tri uvrstitve med najboljše tri. Kot zadnji nastop bo v statistiki zapisan smuk v Wengnu 19. januarja letos.
Perko: Če ga ne bi bilo, bi bili vsi izgubljeni
Jerman je s svojimi nastopi oral ledino v najhitrejši od disciplin, ki pred njegovimi uspehi ni uživala podpore in veljave v slovenskem alpskem smučanju. Sam se je zato imel za "odpadnika" od takrat prevladujoče struje. V ekipi za hitre discipline je imel vlogo starejšega brata in je deloval kot mentor, vzornik in zgled mlajšim, ki so si šele utirali pot proti smukaškemu vrhu. Vsaj delček zaslug si lahko Jerman pripiše tudi za drugo mesto Andreja Šporna na smuku v Kitzbühlu (2010) ali drugem mestu Roka Perka letos na smuku v Val Gardeni.
"Bil sem star 19 let, ko me je prevzel v roke, z njim sem bil pri vseh ogledih in me je imel skorajda privezanega na vrvici. Zdaj šele vidim, koliko nam je dal vsem nam smukačem. Če v tistem trenutku njega ne bi bilo v ekipi, bi bili vsi izgubljeni. Res je bil naš pravi vodja vsa ta leta, dokler nismo sami dovolj odrasli in začeli razmišljati s svojo glavo in se 'metati dol'. Res mi je hudo, a sem hkrati vesel, da se je tako suvereno odločil. Si pa vsi želimo, da ostaneš z nami v ekipi v kakšni drugačni vlogi, rabimo takšne ljudi kot si ti, vsaj do konca te sezone, če ne še naprej," je s solzami v očeh in z velikim cmokom v grlu Jermanu pojasnjeval sokrajan iz Tržiča, Rok Perko.
"Jerryju" se je za vso izkazano podporo zahvalil Kranjskogorčan Andrej Šporn, ki mu je po prihodu v ekipo kot "tehničarju" pomagal pri sami smukaški prekvalifikaciji. Nekdanji vrhunski alpski smučar Jure Košir, ki je blestel v slalomu in veleslalomu, je Jermanove dosežke postavil v takratni okvir. Stopničke v smuku niso bile nekaj samoumevnega. "Nam vsem je bila zmaga v smuku v svetovnem pokalu znanstvena fantastika, Jerman jo je dosegel," je poudaril Košir. Strokovni vodja alpskih disciplin Vlado Makuc in direktorica zveze Barbare Kürner Čad sta se ob koncu novinarske konference zahvalila Jermanu za vse nastope, s katerimi je navduševal, ter ga podprla v želji, da kot strokovna pomoč sodeluje pri delu ekipe tudi v prihodnje.
