Po prihodu v Barcelono (Slovenci so za potovanje z neudobnim avtobusom iz Zaragoze porabili slabe štiri ure, Makedonci pa iz Seville zaradi vetra, nevihte in nesreč kar dvanajst) so šli utrujeni slovenski rokometaši takoj počivat v sobe, tako da je bil na novinarski konferenci prisoten le selektor Boris Denič. Zvečer so opravili prvi trening v Barceloni, na katerem je bil tudi krožni napadalec Miha Žvižej. A člana francoskega kluba Toulouse je ponoči napadel prehlad s povišano telesno temperaturo, vseeno pa je včeraj v dvorani Sant Jordi v olimpijskem parku Montjuic pomagal soigralcem v boju z Egiptom, ki se je leta 2001 v Franciji kot prva afriška reprezentanca uvrstil v polfinale SP, a po porazih s Francijo in Jugoslavijo na koncu osvojil četrto mesto.
Prav tako so Egipčani (v povprečju sedem centimetrov nižji, 191-184, in štiri kilograme lažji, 94-90, od Slovencev) na letošnjem SP po nedeljskih porazih Brazilije in Tunizije v osmini finala ostali edina neevropska reprezentanca, ki je še imela možnosti za uvrstitev v četrtfinale. »Dajmo, Slovenci,« je vztrajno skandirala skupina slovenskih navijačev v obupno prazni dvorani s kapaciteto 16.500 gledalcev, a njihovi ljubljenci jih očitno niso slišali, saj so mučili žogo vse do sredine prvega polčasa (5:5). Nato so se končno le prebudili, naredili delni izid 4:0 in pet minut pred koncem prvega polčasa prednost celo podvojili (15:7), kar je bil rekorden naskok pred odhodom na odmor. Tik pred tem je Slovenija ostala brez Dragana Gajića, ki je po strelu na gol odšepal z igrišča in je tekmo do zadnjega znaka sirene spremljal na klopi z ledeno oblogo na že nekaj časa poškodovani stegenski mišici.
Po dobrem prvem polčasu (kar 73-odstotna uspešnost pri strelih na gol, Egipt le 45) je sledil prvi šok. Besni selektor Boris Denič je vzel minuto odmora že po dveh minutah in 48 sekundah igre v drugem polčasu, kajti petkratni afriški prvaki so dosegli štiri zadetke zapored in zaostanek prepolovili. Sledila je slovenska protiofenziva, ki je prinesla izboljšanje rekorda pri razliki – v 41. minuti je bilo plus devet (25:16). In namesto da bi Slovenci povsem dotolkli rokometaše iz dežele faraonov in piramid (vseh 16 reprezentantov igra v domačih klubih), so jim dovolili, da skoraj povsem vstanejo od mrtvih. A delni izid 6:0 za Egipt še ni streznil slovenske reprezentance, kajti deset minut pred koncem so se nasprotniki približali na 24:26. Kljub dvema zgrešenima sedemmetrovkama (Marguč, Dolenec) v eni minuti je Slovenija rutinirano odigrala končnico in sklepni del v Barceloni začela z zmago.
»Ne vem, zakaj se nam dogajajo takšni padci v igri. Mogoče nimamo kondicije, mogoče smo malce psihološko padli... V igri smo padali na nekatere njihove finte, na katere smo se pripravljali skoraj dva dni. Očitno smo mislili, da bodo Egipčani kar tako spustili hlače na tla in se predali. A najpomembnejša je zmaga, s katero sem uresničil svoj tihi cilj – uvrstitev v četrtfinale,« je dejal vratar Gorazd Škof, ki je v manj kot 50 minutah zbral 14 obramb. Z uvrstitvijo med osem najboljših na svetu je Slovenija izboljšala svojo dosedanjo najboljšo uvrstitev na SP (10. mesto v Nemčiji 2007), o četrtfinalnem nasprotniku Rusiji pa Škof dodaja: »Rusi so premagljivi. V zadnjih letih jih ni bilo v evropskem in svetovnem vrhu, zdaj pa se vračajo. Oboji smo enako utrujeni, a to so tekme na nož, brez popravnega izpita. Čas je že, da odigramo fantastično tekmo vseh šestdeset minut, kajti le to nam bo prineslo polfinale.«
