Tudi slovenski športniki, ki se prebijajo na mednarodni sceni, so soudeleženi v novih medijskih platformah. Tina Maze poje, slovenski biatlonci so kar pogosti junaki zgodb na biathlonTV, kolesar Luka Mezgec je kot novinec v profesionalni ekipi Argos Shimano že eden glavnih v podajanju zgodb prek video vsebin, Filip Flisar ni naredil prepoznavne zgodbe le z brki, reklamni spot za avto je požel precej pozornosti.
Da so slovenski biatlonci bolj zastopani v kratkih video zgodbicah na medijski video platformi, ki jo objavljajo na spletni strani biathlonworld.com, spletni strani Mednarodne biatlonske zveze (IBU), ni naključje. Vendar samo dobri stiki z urednikom in marketinškim ameriškim menedžerjem Jerryjem Kokeshem niso dovolj, da ljubitelji biatlona po svetu o slovenskih biatloncih izvejo več. Tako so v času obiska biatlonske karavane potrkali na vrata družine Janeza Mariča na najlepšem koščku sveta v Bohinju. V Ruhpoldingu pa so se s torto spomnili rojstnega dneva Petra Dokla in Klemena Bauerja, sosedov čez ihansko nogometno igrišče. Razumljivo, da je zelo veliko zanimanje za take objave s slovenske strani, saj želijo tržiti rezultate tudi na mednarodnem trgu.
Marič predstavil družino in Bohinj
Ključni mož je Tomaž Šušteršič, predstavnik za odnose z javnostjo v biatlonski reprezentanci in tudi član komiteja IBU za medije in informacije. »Tudi sam sem v tem komiteju zagovarjal trend, da je video potreben kot del nove sodobne komunikacije, čeprav so nekateri menili, češ, le kaj je še tega treba. To je nov pristop. Relativno malo stane, saj je to del projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, dela pa ga ekipa treh ljudi – novinarja in dveh snemalcev, ki sta tudi montažerja in vse drugo. Delajo že drugo sezono, skupaj potujejo s karavano. Večina odzivov je zelo pozitivnih, z izjemo nekaterih pripomb televizijskih strokovnjakov, da so izdelki premalo televizijski. A mnenje je, da so prav zaradi tega toliko bolj zanimivi. Ker so drugačni. S tem ni poudarek le na športu, pač pa ozadju, ki je manj poznano. Lahko pa pritegne marsikoga, da spremlja biatlon. Da je več slovenskih biatloncev poleg, je tudi moja zasluga, saj prispevam kakšno idejo. Janeza Mariča ni bilo prav lahko pripraviti, da bi predstavil družino in Bohinj, je pa fantastično izpadlo,« ozadje razkriva Šušteršič.
Ne samo kolo, tudi vse kaj drugega je profesionalno kolesarstvo. Štiriindvajsetletni Luka Mezgec je šele z novim letom postal član nizozemske ekipe Argos Shimano, že med prvimi klubskimi pripravami v Altei v Španiji pa je izstopal v vlogi vodiča med predstavitvijo ekipe s proračunom več kot 10 milijonov evrov. »Vse je bilo spontano. Na večerji kolesarjev s sponzorji sem sedel za mizo s snemalcem, v pogovoru sva se ujela, naslednji dan pa je kar mene poprosil za glavno vlogo. Od ideje do izvedbe je bilo le pet minut, brez priprav. Povedal sem pač, kar sem se spomnil,« je s priprav v Španiji razložil Mezgec. Za ShimanoRaceTV ni bil izbran zgolj naključno. Mezgec slovi kot zelo komunikativen, sproščen in prijazen kolesar, zaradi česar ni brez razloga eden najbolj priljubljenih kolesarjev. Brez dvoma bo, tudi zaradi tega, naredil dober vtis v ekipi in karavani. Poročanje s kratkimi video reportažami so v lanski sezoni najbolj dodelali v avstralski ekipi Orica GreenEdge, predvsem po zaslugi športnega direktorja Matta Whita, ki je s šaljivimi dovtipi popestril tudi poročanje z dirke Po Sloveniji. Skoraj 10.000 ogledov prispevka s kraljevske etape v osrčje Julijcev, med drugim pa tudi lovljenje kolesa v Sori, doseže marsikaterega zanesenjaka. Ne zgolj kolesarskega. V tem je namreč čar.
Flisarjevi brki, Koširjev rap
Bistvo tovrstnih video vsebin ni v narejenih izdelkih, pač pa v preprostih stvareh. Slogan mladi in nori, drugačni in kreativni, samosvoji in samostojni, enega od zanesenjakov, ki se ukvarja s to zvrstjo, dobro sodi k Filipu Flisarju. Njegov spot o avtu je dosegel za ta rang zgledno visok obisk (16.000). »Brez brkov bi imel pol toliko medijske pozornosti, kot jo imam. To je bila taktično zrela poteza, čeprav je sprva šlo za interno šalo med prijatelji,« pravi eden najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov v zadnjem obdobju. Smučarski kros je postal ravno zaradi njegovih razkošnih brkov, kakršne sta imela tudi Ivan Cankar ali Rudolf Maister, bolj odmeven v slovenskem športnem prostoru. Filip je naredil najboljšo promocijo sebi in svoji panogi. Poznajo ga tudi drugod, na račun prepoznavnosti je dobil tudi sponzorski vosek za brke. Filip Flisar je primer športnika, ki je nabit s pozitivno energijo, zato je magnet za občinstvo. Šale stresa iz rokava, vedno je nasmejan, njegov ton govora je sproščen. Zdi se, da se pred kamero počuti kot riba v vodi.
Ne le po športnih dosežkih pa si je javnost zapomnila tudi nekdanjega uspešnega alpskega smučarja Jureta Koširja. Le kdo ne pozna raperske uspešnice z naslovom Včasih smučam hit', včasih pa počas', ki je bila pred leti večji slovenski hit na radijskih postajah. Trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala in dobitnik bronaste olimpijske kolajne v Lillehammerju leta 1994 danes pravi, da je v glasbene vode zašel zgolj zaradi zabave. »V ta projekt nisem šel s poslovnim ali marketinškim namenom. S prijatelji smo se izredno zabavali ob petju,« je dejal Jure Košir, ki na začetku ni pričakoval tolikšne odmevnosti glede njegovih glasbenih sposobnosti: »V Sloveniji je vsakršna stvar zelo težko izjemno odmevna, saj smo premajhni. V tujini je drugače. Sploh v športnih krogih so bile skladbe precej opažene.«
Košir svetuje športnikom, da je najboljša reklama kljub vsemu uspeh na tekmovališču. »Če se športnik bolj posveča postranskim stvarem kot pa osnovni dejavnosti, se to lahko hitro pozna kot slab učinek. Pomembno je, da najprej dosežeš uspeh in potem to izkoristiš, opozoriš nase,« je razložil Jure Košir, ki se je dotaknil zadnje jeseni predstavljenega videospota največje zvezdnice letošnje sezone v svetovnem pokalu Tine Maze. Košir je povedal, da je bila zamisel vrhunska in sovpada z vsemi uspehi, a da je videospot za njegovo mišljenje malenkost preveč »smučarski«, saj na posnetku vidimo smuči, čelado in druge dele opreme.
