Po sprostitvi pa je čas za malo dela, čiščenje to-do liste. Najbolj pomirjena sem, ko vem, da je bilo vse narejeno in da stvari ne prelagam na naslednje dni. Danes sem pregledala dopolnjene in popravljene strategije za leto 2013, ki so jih pripravili člani ekipe. Vikend je tudi čas, ko lahko kakšno stvar malo bolje premislim. Čaka nas pestro leto, s kar nekaj izzivi. Že včeraj smo imeli dva plodna sestanka s posameznimi člani ekipe, na katerih smo določili ključne korake za povsem novi zgodbi, ki bosta lahko, če bo vse šlo kot mora, samostojno zaživeli v tem letu. Odpira se nam vse več možnosti in priložnosti, zato smo neprestano v pogonu.
Moj največji izziv v tem letu in hkrati izziv ožje ekipe je vsekakor prodor na tuji trg. Ni skrivnost, da si želimo odpreti podružnico ali franšizo Zavoda Ypsilon tudi v kateri od držav Zahodnega Balkana. O tem se pogovarjamo že dobro leto, ravno pred novim letom pa smo našli pravo skupino mladih, ki bodo, kot vse kaže, v marcu tudi uradno registrirali Zavod Ypsilon v Srbiji in na Kosovu. Seveda gre za zahteven projekt, ki je hkrati tudi velika preizkušnja za nas, da vidimo, če model, ki smo ga vzpostavili v Sloveniji, lahko zaživi tudi izven naših meja. Ne gradimo si gradov v oblakih, verjamemo pa, da se je potrebno v take stvari zagnati, jih narediti, če želimo uspeti. In ravno ta negotovost, zavedanje, da delamo nekaj popolnoma pionirskega, daje dodaten zagon in energijo. Če ne bomo poskusili, ne bomo nikoli vedeli.
Tujina me je že od nekdaj privlačila, neko obdobje svojega življenja sem že preživela izven Slovenije, tudi zato mi je projekt širitve še toliko bolj blizu. Če bomo uresničili načrte, bomo v prihodnosti vsekakor lahko oblikovali zanimivo skupnost mladih v regiji in kasneje po vsem svetu.
Res je zanimivo opazovati, kako naši projekti rastejo in preraščajo svoje osnovne okvire. Podobno je bilo s Simbiozo, našim projektom brezplačnega e-opismenjevanja starejših, našim največjim projektom do sedaj. Bil je mišljen kot enkratna vseslovenska akcija. Zaradi dobrega odziva in predvsem prošenj s strani starejših, smo jo v 2012 ponovili. In ponovili jo bomo tudi v letu 2013. A hkrati smo začeli razmišljati tudi trajnostno. Razvijamo projekte in programe, ki bodo starejšim omogočili pridobivanje znanja skozi vse leto. Zdi se nam pomembno, da povezujemo različne generacije, saj se je s projektom Simbioza pokazalo prav to, da so mladi pripravljeni pomagati svojim babicam in dedkom, čeprav se na prvi pogled niti ne zdi tako. Sama za največji uspeh Simbioze v letu 2012 štejem dejstvo, da se je projektu priključilo približno 800 prostovoljcev več kot v prvem letu, kar pomeni, da smo mladi pripravljeni svoje znanje deliti z drugimi generacijami in je še en v vrsti dokazov, da le nismo tako apatični, kot se zdi na prvi pogled.
Mednarodna konferenca, ki se je v sodelovanju z Evropsko komisijo letos odvijala na prvi dan Simbioze, je pokazal interes za projekt tudi zunaj naših meja. Če nam bo sreča naklonjena in če bomo znali prepričati ključne deležnike v tujini, kot smo jih doma, potem bomo v 2013 lahko doživeli Simbiozo tudi vsaj v eni od evropskih držav. Verjamem, da bo nova ekipa Simbioze to zmogla in veseli me, da se projekt tako uspešno odvija že tretje leto.
Leto 2013 bo za nas zelo mednarodno obarvano. Očitno je Slovenija za nas postala premajhna, kar v pogovoru z ljudmi opažam, da se pri slovenskih podjetnikih pogosto dogaja. In prav je tako, svet je naš trg, izkoristiti moramo vse priložnosti, ki nam jih je ponudil razvoj sodobne tehnologije. Včasih se seveda sprašujem, če nam bo uspelo uresničiti vse zastavljene cilje. A potrebno je imeti drzne sanje. Velikokrat smo jih že imeli in smo se opekli. A še večkrat nam je uspelo. Če so v ekipi pravi ljudje, je vse možno. In verjamem, da bo za nas 2013 zelo pestro leto, polno novega znanja in izkušenj, predvsem pa zabavnih trenutkov. Tako doma kot v tujini.
