Razlike med starim in novim šefom so očitne, zato ne presenečajo napovedi političnih analitikov, da s prvo menjavo na vrhu prihaja čas pomembnih sprememb v delovanju evroskupine.
Juncker je eden najbolj znanih evropskih obrazov, med vsemi voditelji članic unije in na sploh med vsemi demokratično izvoljenimi voditelji na svetu je najdlje na položaju, ima neposreden dostop do vseh ključnih igralcev na evropskem odru, po mnenju mnogih je tudi najbolj karizmatičen evropski voditelj.
Dijsselbloem pa je bil do novembra lani, ko je postal nizozemski finančni minister, zunaj svoje države popoln neznanec. Prav tako se ne more pohvaliti z bogatimi finančnimi izkušnjami - v svoji karieri je bil dejaven predvsem na področju mladih in izobraževanja, študiral pa je agrarno ekonomiko. Velja pa za izvrstnega stratega in posrednika.
"Nedvomno bom s svojim naslednikom govoril v enem od jezikov Beneluksa," je v začetku meseca dejal Juncker in že takrat dal vedeti, da nizozemski minister lahko računa na položaj. Če ne bo res velikega presenečenja, bo Dijsselbloem v ponedeljek izvoljen, udeležil naj bi se tudi že tradicionalne novinarske konference po koncu zasedanja.
Nizozemska, ena šestih ustanovnih članic unije, je evropske partnerice očitno prepričala predvsem z dejstvom, da je država z najvišjo bonitetno oceno, trojnim A, in da je njen desnosredinski premier Mark Rutte goreč zagovornik fiskalne discipline, s čimer je nizozemski kandidat dobil blagoslov nemške kanclerke Angele Merkel.
V Parizu težje
Teže je šlo v Parizu. Prav iz omenjenih razlogov je bil francoski predsednik Francois Hollande precej manj navdušen nad nizozemskim ministrom, čeprav prihaja iz njemu politično sorodne opcije, levosredinske koalicijske partnerice. Poleg tega si je Pariz želel na tem položaju svojega ministra Pierra Moscovicija, ki sedaj od Dijsselbloema terja podroben program in vizijo.
A tudi od Francije v ponedeljek ni pričakovati nasprotovanja, saj je bil Parizu v kadrovski trgovini v zameno za podporo Nizozemcu obljubljen drug zanimiv položaj. Francozinja Daniele Nouy, generalna sekretarka nadzornega organa v francoski centralni banki, bo vodila organ za enotni bančni nadzor v okviru Evropske centralne banke, ki naj bi bil vzpostavljen v tem letu.
Sicer pa je izbira Dijsselbloema nedvomno tudi signal, da si članice območja evra ne želijo več močnega, vplivnega in karizmatičnega šefa. Območje evra ima namreč od lani tudi predsednika, ki vodi srečanja voditeljev članic z evrom; to je trenutno predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Juncker je bil na čelo evroskupine imenovan septembra 2004 kot njen prvi šef, sprva dveletni mandat je začel januarja 2005, sledila so podaljšanja. Po uveljavitvi lizbonske pogodbe, ki je njeno delovanje formalizirala, je bil januarja 2010 izvoljen za predsednika za dve leti in pol. Mandat so mu julija lani še enkrat podaljšali, a obenem je napovedal, da se bo umaknil najpozneje v začetku letošnjega leta.
Ne bo mu lahko
Novemu šefu ne bo lahko, pa ne samo zato, ker bo težko stopil iz Junckerjeve sence, temveč tudi zato, ker kriza še kaže zobe, čeprav je evrska ladja letošnjo plovbo začela v precej mirnejših vodah kot lansko.
Finančne razmere so nedvomno "manj turbulentne" kot pred nekaj meseci in takšen bo po pričakovanjih tudi prvi letošnji sestanek evroskupine. O tem, da se življenje v območju evra vrača v normalen tok, priča tudi dejstvo, da v ponedeljek na sestanku ne bo prve dame Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, pravijo viri pri EU.
Drugo znamenje "normalnosti" je to, da bo brez napetosti potrjen naslednji obrok posojila Grčiji, ki znaša dobrih devet milijard evrov - 7,2 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank in dve milijardi evrov za financiranje proračuna. Preostala obroka po 2,8 milijarde evrov za financiranje proračuna pa bo po načrtih dobila do marca.
Na dnevnem redu tudi Ciper
Na dnevnem redu bo tudi Ciper, ki je za finančno pomoč zaprosil pred poletjem, a niti v ponedeljek odločitve o njegovem programu še ne bo; pričakuje se šele po volitvah, v drugi polovici marca. Prav tako bo evroskupina pregledala razmere v preostalih treh prejemnicah pomoči - v Španiji, na Portugalskem in Irskem, a prav tako ni pričakovati nobenih odločitev. Slovenije na dnevnem redu ni.
Finančni ministri držav v območju evra bodo sicer razpravljali tudi o pogojih za neposredno dokapitalizacijo iz stalnega evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki naj bi rešila problem prepletanja bančne in dolžniške krize, a dokončnih odločitev še ne bo. Neposredna pomoč iz ESM naj bi bila sicer mogoča z vzpostavitvijo enotnega bančnega nadzora, ki se pričakuje marca 2014.
Sledilo bo srečanje finančnih ministrov EU
Sestanku evroskupine bo v torek sledilo zasedanje vseh finančnih ministrov EU, od katerih se pričakuje zelena luč za omejeno uvedbo evropskega davka na finančne transakcije v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja. Ta davek želi uvesti enajst članic unije, tudi Slovenija.
Zasedanj v ponedeljek in torek se bo predvidoma udeležil tudi slovenski finančni minister Janez Šušteršič.
