Mia com je tisto podjetje, ki po opravljenih delih na Fabianijevem mostu od Cestnega podjetja Ljubljana (CPL), katerega podizvajalec je bilo, ni dobilo niti centa. V tem in drugih projektih CPL, med njimi tudi pri gradnji Bauhausa na Rudniku, se je skupaj tako nabralo za 73.509 evrov dolga. A je direktor Zoran Mole skupaj z drugimi upniki novembra vendarle dosegel izvršbo na mehanizaciji za zimsko službo in na soli za posipanje cest, v kar je vlagal tudi največ upanja, saj da je »četrti v vrsti upnikov«, s čimer ima precej možnosti za poplačilo. Kot pojasnjuje, je bil načrt takšen, da po prvem sneženju sodni izvršitelj sol proda in na ta način poplača upnike. Iz silosa CPL je sicer niso mogli odpeljati v hrambo drugam, saj je poleg zelo velikih količin težava tudi administrativna – za kaj takšnega mora namreč ministrstvo za okolje izdati okoljevarstveno dovoljenje. Zato so, zagotavlja Mole, sol zavarovali zgolj s trakom, ki označuje, da gre za zarubljeno lastnino.
Sol so odvažali!
»Očitno tega nihče ne upošteva, saj sem v nedeljo zvečer na lastne oči videl, da sol odvažajo iz skladišča. Sodnemu izvršitelju sem nemudoma poslal sporočilo o tem, kaj se dogaja, a se ta ni odzval. Poleg tega sem ves čas snemal. Ko so me delavci opazili, so se ustavili in kakšno uro čakali, nato pa nadaljevali odvažanje,« pojasnjuje Mole. Naslednji dan je o tem obvestil podžupanjo, a odziva ni bilo. Po nasvetu odvetnika je krajo prijavil tudi policiji, kjer so mu rekli, da sol očitno res odvažajo, a da ob tem lahko ukrepa le sodni izvršitelj. Slednjemu naj bi odvetniška družba, ki Moleta zastopa, naročila tudi, naj zapečati vrata skladišča, a naj ta tega ne bi storil.
O vsem skupaj smo želeli povprašati pristojnega sodnega izvršitelja Bojana Vodopivca, a se ta očitno ni želel pogovarjati z nami, kot naj se ne bi želel niti z Moletom. Vrsta vprašanj je tako ostala neodgovorjenih, med drugim to, s kakšnimi ukrepi je skušal preprečiti odvažanje in ali je kakor koli ukrepal po tem. Za komentar smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, ki je koncesijo za izvajanje zimske službe podelila Komunalnemu podjetju Ljubljana (KPL), sicer hčerinski družbi CPL, ki ji nad glavo visi stečaj. Na občini so tako o rubežu CPL obveščeni, a ker ne gre za njihovega koncesionarja, tega ne želijo komentirati. KPL medtem, zagotavljajo, zimsko službo opravlja v skladu s pogodbo in s svojimi stroji. Ali tudi s svojo soljo?
KPL ima lastno mehanizacijo in posipne materiale
Direktor KPL Adis Kazić »absolutno zanika« možnost, da bi si KPL sol za posipanje lahko sposojala od CPL. »KPL je samostojna in neodvisna pravna oseba, ki ima lastno mehanizacijo in lastne posipne materiale,« pravi. In teh naj bi bilo, kljub omejeni količini, ki jo lahko skladiščijo, več kot dovolj – za mesec ali dva nepretrganega sneženja.
Mole je kljub vsemu prepričan, da se v skladišču dogaja kraja in da vanjo ni vpleten samo CPL. Na vprašanje, kaj bo storil, odgovarja, da nima več idej. »Prodaja te soli je edini način, da dobim denar, ki sem ga pošteno zaslužil.«
