Za rakom debelega črevesa in danke vsako leto zboli 1400 ljudi, več kot 700 jih tudi umre, predvsem zato, ker bolezen odkrijejo pozno, ko so možnosti učinkovitega zdravljenja že omejene. Tako zunaj programa Svit v zgodnji fazi odkrijejo le 12 odstotkov raka. Prav program Svit pa omogoča, da odkrivamo tega raka v zgodnji fazi, poudarja Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa. V okviru programa namreč vabijo ljudi na testiranje za ugotavljanje prikrite krvavitve v blatu, ki je lahko znak predrakavih sprememb ali raka v danki in debelem črevesu.
Program Svit smo začeli izvajati spomladi 2009, doslej pa so izvedli dva presejalna kroga. Izkušnje so dobre, ocenjuje Maučec-Zakotnikova. V prvi presejalni krog se je odzvala polovica povabljenih, odkrili so primerov 840 raka in 5000 predrakavih sprememb, ki so jih odstranili med kolonoskopijo. »Več kot 71 odstotkov raka je bilo odkritih v zgodnji fazi, zato je tudi rešenih veliko življenj. Ocenjujemo, da lahko umrljivost zaradi tega raka zmanjšamo za 30 odstotkov, če se v presejalni program odzove dovolj ljudi, ki jih povabimo,« poudarja.
V drugem presejalnem krogu je opravilo testiranje na prikrito krvavitev v blatu 60 odstotkov povabljenih in velika večina tudi potrebno kolonoskopijo.
»Rečemo lahko, da smo v enem presejalnem krogu rešili najmanj 230 življenj, skupaj morda celo 500 življenj. Na žalost se 40 odstotkov ljudi ni odzvalo vabilu na sodelovanje v programu. A ni vse zamujeno. Izvajamo že tretji krog presejalnega testiranja in naš cilj je, da bi se odzvalo vsaj 70 odstotkov vabljenih ljudi,« je povedala Maučec-Zakotnikova na Svitovi novoletni čajanki.
Kako izvajajo program Svit
Z januarjem letos so začeli že tretji presejalni krog, trajal bo dve leti. Na presejalno testiranje vabijo vse ljudi, ki so stari od 50 do 69 let, to pa je približno 540.000 oseb. Letos bodo vabili ljudi, ki so rojeni na neparno leto, prihodnje leto pa tiste s parno letnico rojstva. Vabila lahko ljudje pričakujejo v mesecu, ko so rojeni, je povedala Dominika Novak Mlakar, vodja Centra Svit, iz katerega operativno vodijo program.
Ljudem, ki jih povabijo k sodelovanju, ob vabilu razložijo, čemu je program namenjen in zakaj je pomembno, da sodelujejo, ter priložijo izjavo o sodelovanju v programu. Če se posameznik odloči, da bo sodeloval, izpolnjeno izjavo vrne v Center Svit. Tam na osnovi podatkov, ki jih navede v izjavi, odločijo, ali je primeren, da mu pošljejo komplet za odvzem dveh vzorčkov blata, ki jih potem posameznik ponovno pošlje v Center Svit. Za sodelovanje v programu niso primerni ljudje, ki so v izjavi navedli, da že imajo diagnozo raka debelega črevesa in danke, ljudje, ki se zdravijo zaradi kronične vnetne črevesne bolezni ali so jim v preteklosti že odkrili predrakave spremembe na debelem črevesu ali danki, torej polipe oziroma adenome. Ti ljudje namreč potrebujejo drugačen način spremljanja bolezni in ne zgolj testiranja na prikrito krvavitev v blatu, pojasnjuje Novak-Mlakarjeva.
Pozitivni testi
V prvem krogu izvajanja programa so odkrili prikrito krvavitev v blatu pri 6,2 odstotkih poslanih vzorcev blata. V tem primeru to pisno sporočijo konkretnemu posamezniku in njegovemu osebnemu zdravniku.
Pacienta prosijo, da se v roku 14 dni oglasi pri svojem zdravniku, ki ga bo pripravil na preiskavo debelega črevesa in danke, kolonoskopijo in presodil, ali si lahko črevo očisti doma ali je to treba organizirati v bolnici. Nato pacient pokliče klicni center programa Svit, kjer se dogovori, kdaj in kje bo opravil kolonoskopijo. Te preiskave so dostopne po vsej Sloveniji.
Kadar se posameznik po obvestilu ne oglasi pri osebnem zdravniku, mu pošljejo pisni opomnik. Če stika še vedno ni, ga poskušajo priklicati po telefonu, in če še vedno niso uspešni, o neodzivnosti obvestijo osebnega zdravnika.
Kolonoskopija
Po dosedanjih izkušnjah programa kolonoskopijo opravi 90 odstotkov ljudi, pri katerih so odkrili prikrito krvavitev v blatu. S to preiskavo želijo odkriti razlog krvavitve v prebavilih; iščejo predvsem predrakave spremembe na črevesu, to so polipi in adenomi, izrastki na sluznici, pri katerih obstaja velika verjetnost, da se bo iz njih v bližnji prihodnosti razvil rak. Pri nekaterih posameznikih odkrijejo tudi že prisotno rakavo obolenje, ki do tedaj ni dajalo nobenih znakov, ki bi pacienta pravočasno pripeljali k zdravniku.
V prvem presejalnem krogu so opravili 13.900 kolonoskopij: pri tem so odkrili 840 rakov, pri več kot 5000 ljudeh pa napredovane adenome (polip z rakom). Kar 70 odstotkov rakov so odkrili v stadijih 1 in 2, ko pacient ne potrebuje dodatnega agresivnega zdravljenja. Ti ljudje imajo dobro možnost, da bodo z rednim spremljanjem doživeli visoko starost, pove Dominika Novak Mlakar. 148 oseb ni potrebovalo niti operacije in je zadostovalo, da so med kolonoskopijo odstranili polip z rakom. Pri tretjini bolnikov niso odkrili nobenih vzrokov, zaradi katerih bi morali odvzeti vzorček črevesa za nadaljnje histološke preiskave. Pri teh so bili najpogostejši vzrok za krvavitev iz prebavil hemeroidi, razpoke na sluznici, vnetja in drugo.
V presejalni program ljudi v ustrezni starostni skupini vabijo vsaki dve leti. Če ugotovijo prikrito krvavitev in pri kolonoskopiji spremembe na črevesni sluznici, ki ne kažejo na večje tveganje za razvoj raka in posameznik nima družinske obremenjenosti s tem rakom, se po določenem obdobju natančnejšega spremljanja ponovno vrne na testiranje prikrite krvavitve, v primeru težjih sprememb pa posameznik opravlja kontrolne kolonoskopije v skladu z nasvetom lečečega zdravnika.
Povišali bi starost vključenih v program
Raziskave so pokazale, da se delež raka debelega črevesa in danke strmo poveča po 50. letu starosti ter da je presejanje za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka najbolj upravičeno pri ljudeh starih od 50 do 74 let. Če se posameznik v program testiranja vključi pri 50. letu in testiranja redno opravlja vsaki dve leti, je velika verjetnost, da patologijo, če se razvije, v tem času ujamejo in pravočasno ukrepajo.
V Sloveniji so se odločili, da bodo v program vabili ljudi, stare od 50 do 69 let, saj so morali pristojni šele ugotoviti, ali smo sposobni izvesti tako obsežen program, v okviru katerega je treba zagotoviti tudi kolonoskopijo in druge preiskave ter nadaljnji proces zdravljena. »Sedaj kaže, da smo tak program sposobni izvesti, in želimo si, da bi lahko v prihodnje dvignili starostno mejo vključenih v program do vključno 74. leta, tako kot priporočajo strokovna priporočila in evropska komisija,« je povedala Dominika Novak Mlakar.
Ni treba, da vas je strah
Kolonoskopije se ljudje precej bojijo, neprijazno pa je tudi čiščenje črevesa, ki je potrebno pred preiskavo. Da bi bila priprava na preiskavo čim manj neprijetna, so ob uvedbi programa Svit uredili registracijo zdravila moviprep, ki je uporabniku bolj prijazno, saj ga mora popiti le dva litra, okus pa ima po limoni. Ob tem svetujejo, da popije še dva litra donata. To zdravilo je na voljo tudi ljudem, ki opravljajo kolonoskopijo zunaj programa Svit, a ga morajo plačati.
Pri programu svetujejo, da je zelo pomembno, da se posameznik pred posegom pogovori s svojim zdravnikom ali gastroenterologom, ljudem pa so v oporo tudi v klicnem centru programa Svit. Če je pacient informiran o tem, da bo ob kolonoskopiji lahko čutil bolečine, bo bolečino laže sprejel in prenesel.
Najbolj pa je ljudi strah, ko se izkaže, da je test na prikrito krvavitev pozitiven, saj takoj pomislijo, da imajo raka. »A to ni tako. Izkušnje kažejo, da je rak vzrok le majhnemu deležu prikritih krvavitev,« je še pomirila ljudi Novak-Mlakarjeva.
