Led na tekmovanju je prebit, a igra je bila daleč od navdušujoče.

Prebijanje ledu je trajalo, trajalo in trajalo. V prvem polčasu smo delovali kot prazni baloni, v tekmo pa fantje niso šli s pravimi glavami, čeprav sem jih ves čas opozarjal na to. Nikakor ne smemo bežati in se skrivati pred tem, da smo igrali slabo. Dejstvo je, da je bila tekma z naše strani, z izjemo končnega rezultata, slaba. Nismo odigrali nič posebnega: na koncu smo sicer zmagali z desetimi zadetki razlike, rezultat pa je tudi edino, kar si bomo zapomnili in kar tudi šteje. Vse drugo je bilo za takojšnjo pozabo. Umetniški vtis? Verjemite, raje ga sploh ne bi ocenjeval.

V drugem polčasu so se slovenski rokometaši le prebudili.

Malce smo se sestavili v obrambi, ki smo jo dvajset minut odigrali na kakovostni ravni. Vseeno sem pričakoval malce več, ne glede na to, da je bila to uvodna tekma na velikem tekmovanju, ki je vedno težka, predvsem s psihološkega stališča. Morebiti so fantje nasprotnika podzavestno tudi podcenili, kar pa ni sprejemljivo. Tekmo bi morali pripeljati v mirne vode že v prvem polčasu, a je nismo, zato smo morali v drugem dodajati plin ter po nepotrebnem zapravljati energijo in moč.

Ste med polčasoma kaj povišali glas v garderobi?

Že pred tekmo sem igralce opozarjal na ustrezen pristop, a mojih besed očitno niso vzeli dovolj resno. Zagotovo je, da se po katastrofalnem prvem polčasu v garderobi nismo božali. Smo se pa bolj moško pogovorili. Prišli smo na SP, na katerem slovenska reprezentanca razmišlja o velikih stvareh, zato si takšnega pristopa enostavno ne sme dovoliti. Ciljem in željam primerno se moramo obnašati tako na igrišču kot zunaj njega.

Ampak težko se je motivirati proti očitno slabšemu nasprotniku.

Drži, toda mi še zdaleč nismo tako kakovostna in rutinirana ekipa, da bi lahko kogar koli podcenjevali ali proti komur koli igrali s polovično močjo in zmagali. Proti Arabcem v prvem polčasu nismo dobili zaušnice, ampak opomin, za katerega upam, da ga bodo moji fantje vzeli resno. Očitno v glavah prehitro rastemo, tekma s Savdsko Arabijo pa je bila za nas še ena dodatna šola. Upam, da smo se iz nje česa vendarle naučili.

Ali to pomeni, da se bo Slovenija proti Južni Koreji le predstavila v drugačni luči?

Upam in želim si tega, čeprav me je v naši igri proti Arabcem veliko stvari motilo, razočaralo, razjezilo. Moramo še dodatno dobiti na moči, ker smo bili v igri ena na ena porazni. Skoraj nismo storili pravega »moškega« prekrška, bili smo premehki, nismo si pomagali v obrambi... Ne vem, zakaj. Takšna igra se bo proti kakovostnejšim reprezentancam seveda slabo končala, moja ekipa pa, še posebno v prvem polčasu, ni delovala tako, kot bi morala. Nadejam se, da bomo po tej tekmi končno le začeli delovati kot kolektiv. Korejci so hitri in eksplozivni in čeprav imajo v primerjavi z lanskimi olimpijskimi igrami v Londonu kar sedem novih igralcev, so zelo nevarni. Nikakor si spet ne smemo privoščiti morebitnega podcenjevanja, ker nas lahko to drago stane. Ker se Korejci pred velikimi tekmovanji skrivajo pred nasprotniki, je za nas zelo dobro, da smo jih videli na igrišču proti Srbiji, ker se bomo tako precej lažje pripravili nanje. dek