»Islandska sodnika nista imela enakega kriterija za obe reprezentanci pri izključitvah. Za enake prekrške sta izključevala moje igralce, slovenskih pa ne. Slovenija je toliko boljša, da bi sicer zmagala tudi brez sodniške pomoči,« se je po tekmi jezil Hrvat Nenad Kljaić, selektor Savdske Arabije. Kljaić (v uradnem zapisniku je zapisan kot Kaljik) je za zdaj prijavil le petnajst igralcev, njegov selektorski kolega Boris Denič pa vseh šestnajst. A tudi Denič je na igrišče poslal le petnajsterico, iz preventivnih razlogov pa je na klopi obsedel Dragan Gajić. »Ne ljubi se mi igrati, zato sem zaigral, da sem poškodovan,« se je pred pošalil Dragan Gajić, ki ga je na dan tekme zapeklo v stegenski mišici. Zato je opravil pregled z ultrazvokom, ki ni pokazal poškodbe, a bolečina ob določenih gibih je še vedno prisotna, zato včeraj ni treniral.

Še bolj boleče pa je bilo gledati slovenske rokometaše, kako so se v dvorani princa Filipa (ta je odprl letošnje SP in je tudi častni predsednik organizacijskega odbora) mučili z Arabci. Te so med polurnim ogrevanjem pred tekmo kar na igrišču obiskali predstavniki njihove rokometne zveze v oblekah, se pogovarjali z igralci in strokovnim vodstvom ter se na veliko fotografirali. Začetno slovensko vodstvo s 4:1 (Kljaić je že v peti minuti vzel minuto odmora) je hitro splahnelo, sledilo je izenačenje na 10:10, za Deničeve izbrance pa je bil skoraj nerešljiva uganka vratar Manaf Alsaeed. Že 36-letni vratar, ki je s skoraj 37 leti najstarejši, s 107 kilogrami pa najtežji v reprezentanci (precej opazen je njegov velik trebuh, podoben rednim pivcem piva), je namreč zbral toliko obramb kot Gorazd Škof in Primož Prošt skupaj (14).

Toda Arabcem, ki so imeli v prvem polčasu kar 65-odstotno učinkovitost pri strelih, je sapa dokončno pošla na začetku drugega polčasa pri zaostanku s 17:19, nato pa so padli v kar petnajst minut dolg strelski post. Slovenci, pri katerih je Gašper Marguč igral vseh šestdeset minut (najmanj Nenad Bilbija – le minuto in deset sekund), so stvari končno le postavili na svoje mesto, čeprav z igro, pristopom in podobnimi zadevami še zdaleč niso navdušili. Po koncu tekme so se slovenski reprezentanti (brez strokovnega vodstva) zaprli v garderobo, imeli sestanek in se po slabi predstavi odkrito pogovorili med seboj.

»Podcenjevanje nasprotnika? Mogoče je bilo tudi to prisotno, čeprav smo se vsi zavedali pomembnosti in posebnosti prve tekme na velikem tekmovanju. Namesto da bi Arabce po vodstvu s 4:1 dokončno povozili že v šesti, sedmi minuti, smo zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti in poskušali z atraktivnimi potezami, ki pa se niso izšle. Ko so nas ujeli, je bilo v naši igri tudi nekaj živčnosti, a v drugem polčasu smo potrdili razliko v kakovosti. Kar se tiče njihove obrambe, nikoli ne veš, katero lahko pričakuješ. Na posnetkih smo videli, da pogosto igrajo košarkarsko obrambo mož na moža, a proti nam je presenetljivo niso uporabili,« je ocenil Jure Dolenec, ki je bil na novinarski konferenci prevajalec Deničevih besed iz slovenščine v angleščino.

V svojem 35. reprezentančnem nastopu je Dolenec s petimi goli iz sedmih poskusov število zadetkov povečal na 147, danes pa njega in soigralce čaka neugodna Južna Koreja, ki je v prvem krogu izgubila proti Srbiji (22:31): »Južnokorejci so še hitrejši, kakovostnejši ter taktično in tehnično na višji ravni kot Arabci. V prvem polčasu smo s strani Arabcev dobili opomin in opozorilo, ki ga moramo vzeti resno. Mnogi imajo Južno Korejo za rokometnega eksota, a to je daleč od resnice. Že od prve sekunde moramo igrati na polno, da ne bi doživeli negativnega presenečenja.«

Izidi 1. kroga v skupini C: Srbija – Južna Koreja 31:22 (13:9), Slovenija – Savdska Arabija 32:22 (17:15), Poljska – Belorusija 24:22 (14:9).