V Van Rompuyevi tiskovni službi so v četrtek dejali, da lahko le potrdijo, da je telefonski pogovor potekal, interpretacije pa prepuščajo tistim, ki jih dajejo.
To je sprožilo niz različnih tolmačenj, tudi javni vprašanji evropskih poslancev Iva Vajgla in Jelka Kacina Van Rompuyu, ali je obveščen o zadnjih političnih dogodkih v povezavi z objavo poročila komisije za preprečevanje korupcije.
Danes so v Van Rompuyevi tiskovni službi svojo izjavo dopolnili.
"Potrjujemo, da je telefonski pogovor včeraj potekal - v okviru niza telefonskih pogovorov na temo naslednika Junckerja na čelu evroskupine. Predsednik Evropskega sveta ne želi komentirati ali se vpletati v slovensko domačo politiko," je pojasnil Van Rompuyev tiskovni predstavnik Preben Aamann.
Rehn: Ne pričakujem, da bo Slovenija zaprosila za pomoč
"Ne pričakujem, da bi Slovenija zaprosila za finančno pomoč. Država sprejema ukrepe za rešitev svojih ekonomskih in fiskalnih problemov, ki vključujejo tudi zelo pomembno pokojninsko reformo, ključno za vzdržnost njenih javnih financ," je dejal Rehn.
"Lahko samo upam, da trenutni politični pretresi ne bodo dolgotrajni ter da bo lahko država v dobro svojih državljanov zagotovila politično stabilnost in ekonomsko vzdržnost," je še poudaril.
S temi besedami je evropski komisar odgovoril na vprašanje, kako vidi razmere v Sloveniji, sploh v kontekstu političnih težav, in ali v letu 2013 pričakuje slovensko prošnjo za pomoč.
Komisar je dogajanje v Sloveniji na kratko komentiral v okviru razprave o gospodarski krizi v EU in naslednjih korakih k okrevanju, ki jo je danes v Bruslju organiziral bruseljski think tank European Policy Centre.
Rehn je ob tej priložnosti odgovoril tudi na vprašanje, ali gospodarske težave Hrvaške vzbujajo skrb v uniji, ki ima sama že dovolj finančnih problemov. Komisar se zaveda, da ima Hrvaška veliko gospodarskih in socialnih težav, ter podpira njena prizadevanja, da jih premaga.
Obenem je prepričan, da bo njeno članstvo v EU, vključno z boljšim dostopom do kohezijskih in strukturnih skladov, Hrvaški pomagalo pri reševanju teh težav, kot je bilo tudi v primeru večine držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se pridružile EU.
Kot bivši komisar za širitev, ki je dolgo časa pozorno spremljal hrvaško pot v unijo, je Rehn ob tem slovenski sosedi izrazil toplo dobrodošlico v EU, ko bo izpolnila pogoje za vstop.
Na splošno pa je Rehn finančne in gospodarske razmere v območju evra ocenil z besedami, da "pacient ni več v intenzivni negi", a da bo zdravljenje še trajalo.
Pri tem je kot ključne prioritete v tem letu izpostavil zagon gospodarske rasti, krepitev konkurenčnosti, pri čemer je opozoril na izgubljanje konkurenčnosti Francije in Finske, na krepitev trgovinskih odnosov s tretjimi državami, sploh z ZDA, ter na poglabljanje Ekonomske in monetarne unije.
Kot pred njim vrsta visokih predstavnikov EU, na primer predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, se je tudi Rehn v odzivu na vse glasnejša ugibanja o "brexitu" zavzel za obstanek Otoka v uniji.
Kot velik nogometni navdušenec je komisar ob tem z zanj značilno nogometno retoriko takole ponazoril pomen članstva Velike Britanije v uniji: "Če bi bil Britanec, bi bil nedvomno raje vezni igralec kot sedel na klopi, saj s klopi kot rezervni igralec še nikoli nihče ni zadel gola."
