»Sem prebral, a se s tem ne obremenjujem. Na turnejo odhajam tako kot na vsako drugo tekmo, torej neobremenjen, sproščen in brez rezultatskih ciljev. Za vsak skok se bom skušal čim bolj zbrati, saj v dvobojih odločajo tudi detajli. Rad bi le užival, saj je v takšnem vzdušju, kot je ob skakalnicah, užitek skakati. Predvsem si želim čim več dobrih skokov,« ostaja na realnih tleh Jaka Hvala, ki ima v mednarodni konkurenci sloves nevarnega in nepredvidljivega tekmeca.
Na prvem vrhuncu sezone bo debitant. O tem, da bi tekmoval na novoletni turneji, je sanjal vse od takrat, ko se je pri desetih letih začel ukvarjati s smučarskimi skoki. Od rane mladosti je tekmovanje spremljal po televiziji, zdaj bo del spektakla, ki se ga bo lotil profesionalec, saj ni več časa za sanjarjenje. Na vprašanje, kdo so zanj favoriti novoletne turneje, je izstrelil: »Andreas Kofler, Gregor Schlierenzauer, Severin Freund, Andreas Wellinger, na smemo pozabiti na Petra Prevca.«
Mladinski svetovni podprvak je čez noč postal vlečni konj slovenske reprezentance. »Ne počutim se kot vodja ekipe. Najbolj sem vesel, da sem do zime ujel prave občutke in formo, ker končno skačem sproščeno. A obenem je res, da mi na dveh tekmah v finalu ni uspelo narediti popolnega skoka. Tako kot sem vesel svojih dosežkov, sem vesel, da se tudi drugim fantom dviguje forma,« je zelo preudarno govoril Hvala, ki je skupaj s 17-letnim Nemcem Andreasom Wellingerjem odkritje sezone.
»Nisva edina. Lepo je, če nas je več mladih, ki smo na vrhu in mešamo načrte izkušenim mačkom. Najpomembnejše je spoznanje, da lahko tudi kot mlad posegaš po uvrstitvah med najboljših deset,« je dodal Hvala, ki raje skače pozimi kot poleti. Potem ko je zaradi mature z zamudo začel priprave na novo sezono, je dolgo časa lovil pravo formo, vendar tudi v težkih trenutkih, ko je bil v krizi, ostal zbran in potrpežljiv. Glede na to, kako je skakal med poletnimi pripravami, je hitro naredil preskok na višjo raven, kar je še ena potrditev, da je včasih v skokih za preboj iz povprečja med najboljše dovolj že en klik. Za njegovo tekmovalno trdnost ima veliko zaslug tudi psiholog Aleš Vičič, ki je s svojimi nasveti zelo pomagal tudi Robiju Kranjcu.
Pred začetkom sezone je Hvala dejal, da bo vesel vsake uvrstitve med dobitnike točk svetovnega pokala. Z uspehi je letvico postavil višje in meri med najboljših dvajset. V želji, da bi posegel še višje, se mu v izvedbo skokov še prikradejo napake. Želi si, da bi bil tudi v najbolj napetih tekmah tako hladnokrven, kot je bil njegov vzornik, Finec Janne Ahonen, ki kljub vsej slavi nikoli ni imel zvezdniškega obnašanja. Ena od njegovih želja je, da bi tudi osebno spoznal Ahonena. Tako kot večina skakalcev v karavani si želi, da bi v dvoboju na turneji premagal kakšnega Avstrijca, ki gredo konkurenci v nos zaradi nadutosti.
Hvala je vzorčni primer športnika, ki ga krasijo vztrajnost, bojevitost in potrpežljivost. Kot otrok si je želel postati pilot, denar pa si je služil tudi tako, da je pomagal stricu na kmetiji pri kmečkih opravilih. Dobro se znajde v kuhinji za štedilnikom, čeprav so zaradi skrbi za težo njegov najpogostejši obrok kosmiči z jogurtom. Če ne bi bil skakalec, bi bil nogometaš. Kot navijač Barcelone izstreli, da je zanj največja svetovna športna zvezda Lionel Messi.
