Rekonstruktivni kirurški poseg lahko zmanjša bolečino in povrne seksualni užitek pri ženskah, ki so jim obrezali spolovila, je pokazala prva velika študija, v kateri so ocenjevali dolgoročni učinek te nove kirurške tehnike, objavili pa so jo v medicinski reviji Lancet. Svetovna zdravstvena organizacija za postopek obrezovanja žensk uporablja tudi izraz žensko genitalno pohabljanje in ga šteje za kršitev osnovnih človekovih pravic. V zadnjih desetih letih je bilo pohabljanju genitalij izpostavljenih 130 do 140 milijonov žensk po svetu.
»Naše ugotovitve kažejo, da je rekonstrukcija klitorisa po pohabljanju genitalij možna. Zagotovo lahko ženski povrne užitek in zmanjša bolečino. Pohabljenim ženskam prav tako pomaga, da najdejo svojo identiteto,« je pojasnil Pierre Fold iz bolnišnice Poissy Saint Germain Hospital, ki je iznašel kirurško tehniko rekonstrukcije pohabljenih genitalij. Vendar imajo pohabljene ženske tako v razvitih kot razvijajočih se državah zaradi visoke cene teh posegov le redko dostop do te pomoči, ki bi izboljšala kakovost njihovega življenja, dodajata Béatrice Cuzin iz Univerzitetne bolnišnice Edouard Herriot v Lyonu in Armelle Andro iz Sorbone v Parizu, ki sta vodila raziskavo.
Obrezovanje genitalij ima zgolj kulturne ali druge nemedicinske razloge, izvedejo pa ga tako, da delno ali v popolnosti odstranijo zunanje spolne organe in jih tako poškodujejo. Ta praksa je široko razširjena v Afriki, poznajo pa jo tudi imigrantske skupnosti v Evropi in Severni Ameriki. Rekonstrukcija genitalij je v Franciji na stroške nacionalnega zdravstvenega zavarovanja na voljo od 2004.
Raziskovalci so v raziskavo vključili skoraj 3000 žensk, ki so jim v Franciji med leti 2008 in 2009 opravili rekonstrukcijo klitorisa in njegove funkcije. Ženske so izprašali o klitorisni bolečini in seksualnem užitku pred posegom in leto dni po posegu.
Pet odstotkov žensk je poročalo o zapletih po posegu, kot so hematom, vročina. Od 866 žensk, ki so prišle na pregled leto dni po posegu, jih je večina poročala o izboljšanju bolečine oziroma vsaj o enakem stanju kot pred posegom, večina (815 od 834) pa je poročala tudi o seksualnem užitku. Tretjina žensk, ki prej zaradi pohabitve genitalij nikoli ni doživela orgazma, so po posegu začele doživljati omejen ali pravi orgazem, polovica žensk, ki so pred posegom doživljale omejen orgazem, pa je po posegu doživelo pravi orgazem.
Rekonstruktivna kirurgija bi morala biti ženskam v razvitih državah bolj dosegljiva. Težava je majhno število kirurgov, ki so usposobljeni, da izvajajo te posege. Tako je tudi v Franciji, kjer zavarovalnica povrne večino stroškov za ta poseg, dostopnost do posega omejena, saj je za izvajanje teh posegov usposobljenih manj kot deset kirurgov.
Jasmine Abdulcadir iz Univerzitetne bolnišnice v Ženevi pa dodaja, da v mnogih državah manjka kulturno izobraževanje in izobraževanje zdravstvenih delavcev, da bi bili bolj občutljivi za ta problem. Zato ženske s pohabljenimi genitalijami pogosto sploh niso informirane, da obstaja možnost tovrstnega medicinskega posega. V nekaterih državah teh posegov tudi ne obravnavajo kot terapevtske posege, ampak kot estetske posege, ki jih morajo plačati pacienti sami. lo
