Zelinka je Šilca sprejel na urgenci zaradi hudih bolečin v trebuhu. Odredil je protibolečinsko terapijo, zjutraj pa pacienta predal kolegom z nevrološke klinike. Naslednji dan so bolnika odpeljali na preiskavo na oddelek za gastroenterologijo, nato spet vrnili na nevrološki oddelek in potem spet na gastroenterološkega. Dve uri po prihodu je zaradi hude krvavitve v trebušni votlini umrl. Počila mu je namreč trebušna aorta.

Ob prihodu na urgenco je Šilčev sin prosil, naj ga zdravnik ultrazvočno pregleda (to mu je svetovala prijateljica zdravnica), a ga ni uslišal. Zelinka je postavil več delovnih diagnoz, med drugim tudi možno razširitev trebušne aorte. A po besedah zdravnika je pacient nato dobil epileptični napad in ker ga 70-letnik ni imel nikoli poprej, je posumil na nevarno dogajanje v glavi. Zato ga je napotil na nevrologijo.

Pokojnikov sin je sicer še vedno prepričan, da oče ni dobil epileptičnega napada in da so znaki tega enaki znakom, ki so posledica razširitve aorte, o čemer je pričal tudi kardiovaskularni kirurg dr. Vojko Flis z mariborskega kliničnega centra. Kakor koli, izvedenci so ocenili, da je Zelinka ravnal v skladu s stroko. Ukrepal je pravilno, saj v tistem času Šilc ni imel kliničnih znakov, ki bi kazali na razpoko trebušne aorte, na primer bolečin v križu. Zato tudi ni bilo vzroka, da bi ga napotil na ultrazvok ali računalniško tomografijo. Sta pa nevrologa, ki sta Šilca sprejela na oddelku, potrdila, da ju je Zelinka opozoril na njegove bolečine v trebuhu. Za epileptične napade, ki so se po mnenju izvedencev dejansko zgodili in kasneje tudi ponovili, pa se je v tistem trenutku zdelo, da pacienta bolj ogrožajo kot kar koli drugega.

V kliničnem centru so po pritožbi svojcev pokojnika že takoj opravili izredni strokovni nadzor, v katerem niso zaznali napak pri delu Zelinka. So pa ugotovili strokovne napake treh nevrologov. Dva so premestili in jima naložili preizkus znanja iz urgentne nevrologije, tretji, ki je bil tik pred upokojitvijo, pa je moral opraviti le preizkus znanja. Ker se je tožilstvo odločilo, da teh zdravnikov ne bo preganjalo, je pregon prevzel pokojnikov sin, vendar pri tem ni bil uspešen.