Številne raziskave o enojajčnih in dvojajčnih dvojčkih dajejo slutiti, da se vsak človek rodi z izhodiščno stopnjo sreče. To je osnova ali potencial za srečo, kamor se navadno vrača tudi po večjih zastojih ali zmagoslavjih. Izhodiščna stopnja sreče je podobna izhodiščni stopnji teže. Nekateri ljudje so nagnjeni k vitkosti in težo ohranjajo brez posebnega truda. Nasprotno morajo drugi garati, da bi ohranili težo na želeni ravni, in brž ko popustijo, se kilogrami priplazijo nazaj. Podobno je pri sreči: Janez in Miha nimata težav in živita v podobnih razmerah. Kljub temu je Janez kronično nesrečen, Miha pa zelo srečen. Za slednjega je verjetno značilno višje izhodišče za srečo, torej ima večji potencial za dobro počutje. Ni se mu treba truditi zanj – preprosto je srečen. Kaj pa lahko stori Janez? Smo vsi obsojeni na pokorščino svojim genom? Odgovor je: ne.
Izsledki eksperimentalne psihologije kažejo, da je trajnostno srečo mogoče doseči ne glede na genetiko – če ste se le pripravljeni potruditi. Podobno kot trajna izguba teže tudi trajnostna sreča zahteva nekaj trajnih sprememb, vsakdanje prizadevanje: zavežite se k ciljem, ne tuhtajte preveč, vlagajte v odnose, naučite se odpuščati, gibajte se, skrbite za dušo, bodite prijazni, uživajte v življenjskih radostih in bodite hvaležni.
Če izhodiščna vrednost sreče določa le 50 odstotkov sreče, gre pičlih deset odstotkov pripisati razlikam v življenjskih razmerah – glede na to, ali ste bogati ali revni, zdravi ali nezdravi, poročeni ali razvezani... Tako ostane presenetljivih 40 odstotkov sposobnosti za srečo v vaših rokah. Kar pomeni, da je Janez lahko veliko srečnejši, Miha pa je lahko še srečnejši, kakor že je.
Ste ekstravertirani ali introvertirani?
Za subjektivno dobro počutje so torej veliko bolj kot zunanje okoliščine pomembni izpolnjena pričakovanja, dobri medsebojni odnosi, življenjski smisel in občutek lastne vrednosti. Nanj vplivajo predvsem značilnosti temperamenta, osebnostne poteze, ki so povezane z doživljanjem sveta okoli nas. Sodobna psihologija prepoznava dvoje osebnostnih potez s tovrstno biološko osnovo (govorimo torej o zgoraj opisanem genetskem potencialu za srečo): ekstravertiranost in introvertiranost ter čustveno stabilnost in nestabilnost.
Raziskave vedno znova potrjujejo, da so ekstravertirani in čustveno stabilni ljudje navadno srečnejši od introvertiranih in čustveno nestabilnih. Seveda ni nujno, da so introvertirani ljudje, ki se nagibljejo k otožnosti, nesrečni ali nezadovoljni. Drži pa, da ne doživljajo ekstatične sreče, kakršno občutijo ljudje, ki so »srečnejše« narave. Prvi korak k sreči je sprejemanje sebe – ljubiti se moramo take, kakršni smo, ne glede na svoje odlike in pomanjkljivosti. Šele ko opustimo skrbi o tem, kdo smo, lahko razvijemo in uresničujemo svoj potencial – talente, sposobnosti in veščine.
Urjenje mišic sreče
Sreča je kot mišica, ki jo je mogoče razviti, in raste, ko se osredotočite nanjo. Ker vemo, da je okoli 40 odstotkov sreče pod prostovoljnim nadzorom, to pomeni, da lahko naredimo nekatere stvari, ki bodo stopnjevale našo srečo. Gre za uživanje v lepih doživetjih, izražanje hvaležnosti za lepe stvari v življenju (to je ključ, ki spremeni napol prazen kozarec v napol polnega), določanje prioritet glede časa z ljubljenimi ljudmi (dobri osebni odnosi in dejavno družbeno življenje sta značilna za najsrečnejše ljudi), odkrivanje novih načinov za udejanjanje odlik in udejanjanje optimizma (naravna samoobramba uma pred depresijo).
Sreča je celostno prizadevanje za um ter tudi za telo in duha. Hrana vpliva na razpoloženje, kar velja tudi za telesno dejavnost. Če ste v depresiji in ne čutite vzgiba, da bi uporabili kognitivne tehnike, ki bi razvile vaše mišice sreče, se poskusite gibati, hodite ali plešite. To bo sprostilo endorfine in postali boste bolj razpoloženi brez napornega umskega dela. Ljudje se pogosto osredotočajo na svojo nesrečnost – kar je natančno tisto, česar nočejo, čeprav bi bili radi srečnejši. Naj se raje osredotočijo na tisto, kar si res želijo. Dobimo tisto, na kar se usmerjamo.
Pomembni so drugi ljudje
Srečnejši boste, če si boste zagotovili tri osnovne prvine: trdno zdravje, prijateljstvo in zabavo. Najboljša priložnost za družbeno srečo se pojavi, ko imate v družinskem ali prijateljskem krogu najmanj štiri, a ne več kot 12 tesnih odnosov, obenem pa ste vpleteni v najmanj 15 drugih prijateljskih in sodelavskih odnosov z ljudmi, ki jih dobro poznate in imajo močan občutek pripadnosti večjemu družbenemu telesu.
Vsa odkritja in teorije pozitivne psihologije poudarjajo pomen drugih za našo srečo in zdravje. Lepo življenje je posledica ljubečih odnosov s prijatelji, sosedi, sodelavci, družinskimi člani in partnerji. Spoštujete vse ljudi, ki so vam pomembni: starše, učitelje, družino, sodelavce, prijatelje. Spoznate, da ste tudi vi vedno »drugi« za druge.
V veliko pomoč nam je tudi, če zmoremo sprejeti stvari takšne, kot so. Veliko časa zapravimo za pritoževanje nad stvarmi, ki se nam dogajajo, a to je le zapravljanje časa in napora. Vedno lahko svobodno izbiramo, kako se bomo odzvali v danih okoliščinah. Da bi bili srečni, uživajmo v tistem, kar imamo. Moja sreča je odvisna samo od mene in moje naravnanosti. Življenje je kakor velika zabava, na katero smo povabljeni vsi: naša edina naloga je, da uživamo na njej in smo srečni.
Ne obžalujte preteklosti, sprejmite spremembe, vzemite jih kot izzive in se učite. Nikar se ne jemljite preresno. Spoznajte veselo in zabavno stran vsakršnih okoliščin.
Precenjen pomen denarja
Ljudje običajno precenjujejo pomen denarja za srečo. Zaslužek je zelo pomemben za srečo, kadar je prihodek razmeroma nizek, manjši pa, če je prihodek visok. Drugače povedano, denar je zelo pomemben za srečo ljudi, če so revni, a veliko manj, če so denarno preskrbljeni ali premožni. Ljudje se na splošno počutijo zelo nesrečne, če ne morejo zadovoljiti svojih osnovnih potreb oziroma družbeno opredeljenih materialnih dobrin, brž ko so zadovoljene, pa postanejo pomembni drugi dejavniki, kot so svoboda, kakovost življenja, zaupanje ter osebni in družbeni odnosi. Prihodek je pomemben za srečo, a višji prihodek ne vodi k višji sreči.
Drugi dejavnik, povezan z vplivom dohodka na srečo, je primerjanje prihodka. Nesrečni namreč postanemo, ko odkrijemo, da naš dohodek zaostaja v primerjavi s prihodkom enakovrednih vrstnikov. Recept za srečo torej je, da ne primerjate svojega prihodka s prihodkom sodelavcev ali drugih ljudi, ampak se osredotočite na lastne načrte. To vas bo osrečilo in ohranilo vir dobrega počutja, ki ga črpate iz tistega, kar imate.
