Na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) iz slovenščine v 9. razredu, ki je obvezen, so bili letos najboljši gorenjski šolarji, najslabši pa pomurski in podravski. Pri matematiki so se najbolje odrezali devetošolci v notranjsko-kraški in osrednjeslovenski regiji, najslabše pa v pomurski in podravski. Dodatna slaba novica ob teh rezultatih je, da se zaostanki manj uspešnih regij ne zmanjšujejo. Nasprotno: zaostanek učencev podravske regije, ki je sicer manjši od zaostanka pomurskih učencev, se je povečal že tretje leto zapored. Pilotni projekt, s katerim naj bi s pomočjo staršev, šol in lokalnega okolja poskušali v izbranih krajih dvigniti socialni in kulturni kapital, na izobraževalnem ministrstvu (še) načrtujejo, je povedala državna sekretarka na MIZKŠ Mojca Škrinjar.
Najslabši rezultati pri fiziki
Čeprav so NPZ obvezni le v 9. razredu, se jih je tudi v 6. razredu udeležilo 85 odstotkov učencev, je povedal predsednik državne komisije za izvedbo NPZ, dr. Kristijan Musek Lešnik. Letos so poleg znanja materinščine in matematike preverjali znanje angleščine ali nemščine v 6. razredu in iz fizike, kemije, glasbe ali državljanske oziroma domovinske vzgoje v 9. razredu. Najslabše rezultate so devetošolci dosegli pri fiziki (povprečno 39,2 odstotka), najbolje pa pri glasbeni vzgoji (68,6 odstotka). Dekleta so bila znova uspešnejša od fantov. Napak pri vrednotenju testov pa je bilo veliko. Zahtevo za poizvedbo je oddal vsak 6. učenec, v kar 80 odstotkih primerov pa se je pokazalo, da si je učenec zaslužil več točk, kot so mu prisodili ocenjevalci.
Znova se je tudi pokazalo, da imajo učitelji več težav pri točkovanju zahtevnejših nalog, to je nalog na višjih taksonomskih stopnjah. V komisiji domnevajo, da je eden od razlogov za to, da učitelji še vedno v premajhni meri izvajajo zahtevnejše učne prakse. Velika večina ravnateljev meni, da učenci niso dovolj motivirani za NPZ, saj rezultatov NPZ nikjer ne upoštevajo. To bi morali spremeniti, pravijo, in dosežek pri NPZ upoštevati pri oceni ali vpisu na srednjo šolo. Prav tako jih velika večina, nad 80 odstotkov, meni, da so NPZ smiselni in koristni, saj dajejo učitelju in učencu dodatno informacijo o znanju, a le 63 odstotkov jih soglaša, da so NPZ izboljšali kakovost poučevanja v osnovni šoli.
Vse več otrok s posebnimi potrebami
Rezultati letošnjih NPZ razkrivajo, da se je spet povečalo število učencev s posebnimi potrebami. To so učenci, ki opravljajo preizkuse znanja na prilagojen način in v šolah na podlagi odločb, ki jih izdajajo komisije na zavodu za šolstvo, dobivajo tudi dodatno strokovno pomoč. Teh učencev je že več kot osem odstotkov, kljub pomoči pa za vrstniki brez težav občutno zaostajajo. Med njimi sta le dva odstotka učencev, ki slabše slišijo, vidijo in podobno, narašča pa le število učencev s primanjkljaji na določenem področju učenja. To so učenci z motnjami pri branju in razumevanju (disleksija), učenju matematike (diskalkulija), grafomotoričnem razvoju (disgrafija) in podobnimi težavami. Zakaj se število teh učencev povečuje, na ministrstvu ne vedo. Mogoče jih je več, mogoče pa je tudi, da starši pogosteje kot nekoč poiščejo pomoč in na motnje opozorijo učitelje. Analizo tega pojava naj bi še opravili. Dodajmo, da je komisija za NPZ tovrstno analizo predlagala tudi lani in predlani.
Prihodnje leto bodo ocenjevalci NPZ do testov dostopali prek računalnika. Teste bodo vrednotili s pomočjo slovenske različice programa Scoris Assessor, je povedal direktor Državnega izpitnega centra, dr. Darko Zupanc, ki pričakuje, da bo e-vrednotenje med drugim zmanjšalo pogostnost napak pri ocenjevanju in nekatere stroške, med drugim za prevažanje testov v papirnati obliki.
